Zaradi zvišanja plač za 130.000 evrov višji strošek dela

Idrija – Zvišanje plač, ki so si ga v lanskih pogajanjih z vlado izborili sindikati javnega sektorja, je v zahteven položaj postavil predvsem domove za ostarele. Zaradi višjih stroškov dela so z novim letom oskrbnine podražili v več kot polovici domov, tudi v Domu upokojencev Idrija, kjer so na podlagi januarskega zvišanja plač izračunali, da bodo imeli na leto za 130.000 evrov višje izdatke za plačilo zaposlenih.

»Čeprav smo zasebna družba, izvajamo socialno-varstveno dejavnost oskrbe za starejše, zato sodimo v javni sektor, naše storitve pa regulira država. Oskrba in socialna oskrba sta stoodstotno kriti iz oskrbnin, pomenita pa okoli dve tretjini naših prihodkov. Ostane še zdravstvena nega, ki jo za oskrbovance plača zdravstvena blagajna,« pojasnjuje direktorica DU Idrija Urška Močnik.

In prav iz tega država tudi financira plače za zaposlene v zdravstveni negi. Tu torej nastane vrzel – domovi so lahko podražili samo tisti del, ki se nanaša na socialno oskrbo, plače pa so se zvišale vsem zaposlenim.

Je država gluha za pozive k celoviti skrbi za starejše?

Ceno oskrbnega dneva so v idrijski enoti zvišali za 1,6 odstotka za splošno oskrbo ter za 2,1 odstotka na oddelku za osebe z demenco oziroma 2,2 v enoti na Marofu. »Zvišanju plač osebju nihče ne nasprotuje, je pa vprašanje, kdaj nameravamo ugrizniti v kislo jabolko celovite skrbi za starejše. Država bi nam morala dati prostejše roke pri določanju cene oskrbe ali pa bi morala sama zagotoviti denar za sofinanciranje storitve. Sedanji sistem financiranja pomeni postopno hiranje. Ne moremo biti samo finančno vzdržni, ampak moramo imeti tudi sredstva za vlaganje, razvoj, za to, da oskrbovancem in zaposlenim zagotavljamo primerno bivalno in delovno okolje,« je jasna Močnikova, ki pri tem opozarja tudi na drugo veliko težavo – kadre.



Normativi, ki veljajo za socialno varstvo, so zelo zastareli in za nekaj desetletij zaostajajo za realnostjo, s katero se spopadajo po domovih. »Normativ bi komaj zadoščal, če bi bili v službi vsi zaposleni, kar pa je ob dopustih in bolniških odsotnostih seveda nerealno pričakovati. Tako še dodatno obremenjujemo tiste, ki prihajajo na delo in s tem ustvarjamo nove bolnike v lastni hiši,« je jasna direktorica.

Standard določa kadrovski normativ za vse poklice, od medicinskih sester, negovalk, bolničarjev, strežnic do kuharjev, snažilk, socialnih delavk.

Mlad kader se domov izogiba na daleč, saj so nočna dežurstva, delo med vikendi (kolektivna pogodba predpisuje, da imajo zaposleni lahko do tri delovne konce tedna), skrb za bolnike z demenco in negibne zelo zahtevni, plače pa – kljub nedavnemu zvišanju – nestimulativne. Povprečna starost zaposlenih v DU Idrija je, na primer, 45 let in tudi to vodi v višjo ceno oskrbnine.

Vlada naj jasneje pristopi k plačevanju oskrbnin

Idrijsko enoto doma so zgradili leta 2012, stal je 13 milijonov evrov. Za 6,5 milijona so najeli kredit, ki ga še vedno odplačujejo po pol milijona na leto. Drugo polovico je plačala oziroma lokalni skupnosti podarila lastnica doma, družba FMR. »Če bi morali najeti kredit za celotno vsoto, bi vsako leto bili za 300.000 evrov do 400.000 evrov v izgubi, govorim le o idrijski enoti, kje je tu še dotrajana enota na Marofu,« pojasnjuje direktorica.



Za investicije denarja zmanjkuje, zato Močnikova – kot tudi številni drugi direktorji domov za ostarele, ki so se oglasili v teh dneh – poziva državo, naj jasneje pristopi k plačevanju oskrbnin ali nameni nekaj denarja za investicije v domove.

V Sloveniji je zdaj okoli 7000 ljudi, ki čakajo na sprejem v dom, to pomeni, da bi takoj potrebovali od 20 do 30 novih domov. »Mi bi morali sistemsko pristopiti k problemu, urediti dolgotrajno oskrbo. Vsak starostnik ne potrebuje takoj sobe v domu, morda samo dnevno varstvo, pomoč na domu. S celostnim pristopom bi del te stiske zmanjšali, potreba po domovih bi se zmanjšala,« opozarja Urška Močnik. Breme uporabnikov storitev domov za starejše glede na evropske razmere je pri nas že zdaj previsoko, je pred kratkim za Delo povedal tudi Marko Slavič, direktor mariborskega doma Danice Vogrinec.