Za glas »tidldidaba« iz Divjih bab se je zavzela tudi Tinkara Kovač

Čeprav je bila vloga občine Cerkno za odkup državnih gozdov okrog arheološkega parka Divje babe zavrnjena, načrti za posodobitev parka ostajajo. Pridobitev lastništva je pomembna za izdelavo upravljavskega načrta območja – tega država zahteva od cerkljanske občine, še preden bi začeli posodabljati »bivališča« znamenite piščali, najstarejšega glasbila na svetu.

Prošnja je bila zavrnjena, ker naj bi občina v vlogi za pridobitev navedla le željo po pridobitvi lastninske pravice in s tem pridobitve možnosti za upravljanje tega območja, ne pa tudi, da želi nepremičnine kupiti zaradi upravljanja najdišča ter pripravo upravljavskega načrta in prihodnjega vlaganja na to območje,« razlaga župan občine Cerkno Jurij Kavčič.

Kljub zavrnitvi ne bodo obupali, temveč znova poskusili. Medtem pa bodo kovali smele načrte za posodobitev arheološkega najdišča, kamor spada tudi ureditev sprejemnega centra za obiskovalce na Reki.



»Jama lahko naenkrat sprejme le malo ljudi, zato je nujno, da razširimo ponudbo v okolici,« pravi direktor LTO Laufar Cerkno Gregor Novaković. Če je sprejemni center s trgovinico s spominki zgodba, ki nastaja počasi in v obrisih, je že drugi zaporedni koncert v Divjih babah (svetla) realnost.

V glasbenici Tinkari Kovač so našli ambasadorko, ki je glas o piščali iz Divjih bab ponesla po Sloveniji. »Tinkara se je izjemno angažirala in vpletla v našo zgodbo, pa tudi Šebreljci so lani ob koncertu, na katerem se je zbralo okrog 400 ljudi, ostali brez besed,« pravi Novaković.



Od leta 2005 se, kar se tiče promocije in prepoznavnosti arheološkega parka in z njim piščali, ni storilo prav veliko, a to nameravajo popraviti. »Upam, da bomo drugo leto spomladi že osvetlili jamo in jo s tem približali obiskovalcem. Zaščitili bomo plast ob vhodu, zaprli prehod do stene, kamor lahko obiskovalci zdaj prosto dostopajo, naredili 3D-repliko lobanje mladega jamskega medveda ter repliko neandertalčeve piščali,« je Novaković opisal delo, ki jih še čaka v prihodnjih mesecih.

Jamo, ki jo vsako leto obišče okrog 1300 ljudi, bi na vsak način radi naredili zanimivo. Občina jim stoji ob strani, tudi finančno: »V občinskem proračunu je za Divje babe namenjenih 20.000 evrov na leto, s tem se financirajo urejanje okolice in druga dela, kot je čiščenje jame,« pravi župan Kavčič, ki ob tem doda, da država s kulturno dediščino ravna precej mačehovsko – na zavrnitev vloge so na občini čakali več kot dve leti.

Kmalu naj bi uradnikom v družbi Slovenski državni gozdovi tudi osebno pojasnili, zakaj je pomembno, da parcele ob najdišču preidejo v občinsko last.