Ukinjajo nadomestno ambulanto – kam po recept, napotnico, bolniški list?

Tik po tem, ko je svet zavoda Zdravstvenega doma Idrija sedanjemu direktorju Tomažu Glažarju potrdil še en mandat na čelu ustanove, je udarila slaba novica za paciente, ki so brez osebnega zdravnika. S 1. januarjem v ZD Idrija ukinjajo ambulanto za neopredeljene, v kateri so jih doslej obravnavali. Na Idrijsko-Cerkljanskem je brez osebnega zdravnika najmanj 1900 občank in občanov.

Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov oziroma bojazni, da bi še ti, ki jih imajo, izgorevali, se je vodstvo ZD Idrija odločilo za drugačno organizacijo dela ambulant družinske medicine, kot je veljala doslej. Nadomestno ambulanto z novim letom ukinjajo, pri družinskih zdravnikih bodo obravnavani le njihovi opredeljeni pacienti.

Ambulanto za neopredeljene bo sicer zamenjala t. i. dodatna ambulanta, a kdaj to bo, ne morejo reči. Zdravstveni dom Idrija je namreč po direktorjevih besedah izpadel s seznama ambulant za neopredeljene, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje.

Za kakšen seznam gre in zakaj je idrijska ustanova odletela z njega? »Ministrstvo za zdravje bi v preteklosti moralo trimesečno objavljati seznam, koliko ambulant za neopredeljene lahko odpre posamezni zdravstveni dom. V prvih treh mesecih leta 2024 bi lahko v ZD Idrija vzpostavili eno ambulanto za neopredeljene. V seznamu za zadnje tri mesece pa ZD Idrija ni bil več na seznamu ambulant za neopredeljene,« so pojasnili v idrijski ustanovi. 

Na odziv ministrstva za zdravje, na katerem so včeraj zatrdili, da se glede neopredeljenih ambulant ne spreminja nič, pač pa se bodo z novim zakonom zgolj preimenovale v dodatne, še čakamo. Povprašali smo jih tudi o seznamu neopredeljenih ambulant in zakaj je ZD Idrija izpadel z njega. 

Kam po napotnico in bolniški list?

Na vprašanje, kam naj se obrnejo kronični bolniki in starostniki, ki bodo potrebovali pomoč, pa ne bo šlo za nujna stanja, oziroma vsi, ki bodo potrebovali napotnico, recept ali bolniški list, so v ZD Idrija odgovorili: »Ko bo ministrica za zdravje sprejela in objavila pravilnik za dodatne ambulante, ki ga predvideva zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in nam bodo odobrene dodatne ambulante po tem zakonu, se bodo ti pacienti, ki jih navajate, lahko opredelili na te ambulante in dobili ustrezno zdravstveno obravnavo.« 

Interventni zakon je bil sprejet včeraj. Kaj torej to pomeni za odpiranje dodatne ambulante v Idriji? »Ministrica za zdravje mora na podlagi zakona objaviti pravilnik, ki bo vseboval vse pogoje in razpored dodatnih ambulant po zdravstvenih domovih. Dokler ni pravilnika in ne vemo, koliko dodatnih ambulant bomo dobili ter kakšni so pogoji za njihovo vzpostavitev, jih ne moremo odpreti,« je bil jasen Tomaž Glažar.

Pacienti bodo dotlej prepuščeni sami sebi. V ZD Idrija so jim svetovali, naj si zdravnika poiščejo izven občine, a opredeljuje v državi redko kdo.

Ob zaprtju ambulante za neopredeljene je upravičena bojazen, da bodo pacienti obremenili ambulanto nujne medicinske pomoči. V ZD Idrija se tega zavedajo, zato so se »dogovorili za poostreno triažo, po kateri bo možna obravnava za paciente, ki so upravičeni do nje na NMP«. 

Ustanova je sicer dolžna poskrbeti za paciente dve leti po tistem, ko izgubijo svojega osebnega zdravnika. Od dveh zdravnic, ki sta se upokojili, se 1900 pacientov ni opredelilo pri drugem zdravniku. Od te številke jih nekaj več kot tisoč nima izbranega zdravnika manj kot dve leti. V ZD Idrija so na vprašanje, kaj bo z njimi, povedali: »Za vse te paciente smo poskrbeli od leta 2021 do leta 2024. V letu 2025 bo za te paciente poskrbljeno z uvedbo dodatnih ambulant, po tem, ko bo ministrstvo za zdravje objavilo vse pogoje in nam bodo te ambulante priznane.«

Direktorju ustanove, ki zaposluje dobrih 140 ljudi, štiriletni mandat poteče 15. februarja prihodnje leto, a najbrž ni veliko možnosti, da ga idrijski in cerkljanski občinski svetniki ne bi znova potrdili. Računa, da se bo težava z zagotavljanjem zdravnikov družinske medicine prihodnje leto začela postopoma reševati.

Na podlagi česa to ocenjuje? »Predvidevamo, da bodo specializacijo družinske medicine v letu 2025 zaključili trije specializanti. Delno se bodo vključili v NMP, delno pa bodo prevzeli svoje ambulante družinske medicine. V teh ambulantah bodo tudi opredeljevali nove paciente. Kdaj v letu 2025 bodo te ambulante odprte, pa žal ne moremo točno napovedati,« je pojasnil.

Direktor Tomaž Glažar računa, da se bo težava z zagotavljanjem zdravnikov družinske medicine prihodnje leto postopoma začela reševati. FOTO: Bojan Tavčar

V ZD Idrija so s sistemom nadomestne ambulante zaradi odsotnosti zdravnic splošne medicine začeli poleti leta 2022. Stanje se je po upokojitvi dveh zdravnic namreč zaostrilo, nato je občane, ki so brez zdravnika, nekoliko pomirila napoved, da bo opredeljevanje kmalu začela mlada zdravnica iz tujine, a si je kmalu premislila in odšla iz Idrije. 

Vprašanje je tudi, kje nameravajo najti kadre za urgentni satelitski center in kdaj približno naj bi začel delovati. V zdravstvenem domu odgovarjajo, da so vsaj štirje specializanti družinske medicine, ki so zaposleni v ZD Idrija, izrazili željo, da bi delali v celoti ali delno v satelitskem urgentnem centru, ko zaključijo specializacijo. Kdaj bo center začel delovati, ne vedo, ker je to odvisno od odločitev ministrstva za zdravje in vlade, delno pa tudi od dokončanja prenove prostorov. Slednje predvidevajo do konca leta 2026.

»Sistemski ukrepi, ne zgolj opravičila na račun kadrov«

Zaradi ukinjanja nadomestne ambulante so se oglasili člani liste Odgovorni za občino Idrija. Ob reorganizaciji dela v ZD Idrija so zapisali: »Objava o reorganizaciji dela v Zdravstvenem domu Idrija je razkrila problem, ki ga ni mogoče zmanjšati zgolj na kadrovsko stisko, temveč gre za krizo dostopnosti osnovnega zdravstva, ki ima neposredne posledice za paciente brez izbranega osebnega zdravnika. Ti pacienti so že zdaj med najbolj ranljivimi, saj so izključeni iz redne zdravstvene obravnave, kar lahko potencialno resno ogrozi ali poslabša njihovo zdravje.«

Dodali so, da »nezagotavljanje oskrbe pacientom brez osebnega zdravnika pomeni kršitev njihove pravice do zdravstvene varnosti, ki jo morajo odgovorne institucije obravnavati kot prednostno nalogo. Reševanje tega problema zahteva sistemske ukrepe, ne zgolj opravičil na račun kadrov.«