Smrad odganja turiste

Zaradi zlivanja gnojevke po travnikih v neposredni bližini turističnih nastanitev gosti predčasno prekinjajo dopuste. Vsaj tako se je v tem tednu zgodilo v Kampu Gabrje, ko je kmet iz Zatolmina poškropil travnik ob kampu. Toda odločitev o gnojenju ali ne je zgolj dobra volja kmeta oziroma stvar dogovora med kmetom in upravljavcem kampa tik ob Soči pod vasjo Gabrje.

"Po gnojenju travnika, ki je na drugi strani ceste kampa, v tistem večeru nismo prodali niti ene večerje, naslednje jutro niti enega zajtrka. Iz kampa je šlo 45 padalcev, ki so nam rekli, da se bodo vrnili, ko se bo smrad polegel," je bil jezen solatnik kampa Sergej Čujec. Kakor pravi, je sodu izbilo dno že lani, ko je isti kmet sredi avgusta, ko je kamp pokal po šivih, prav tako poskrbel za neznosne vonjave: "Vse prošnje so v kali preslišane. Ne gre  namreč za gnojenje, temveč za odlaganje gnojevke. Razumem kmetijsko dejavnost, a me hkrati izjemno čudi takšna ignoranca do turizma. Kot da turisti ne bi doslej kupili enega samega kilograma tolminskega sira – tudi pri tem kmetu. Ocene gostov so za nas ključne, ob takem smradu pa si lahko predstavljam, kakšne bodo."

Da je tovrstno dogajanje zelo neprimerno in meče slabo luč na celo destinacijo, priznava tudi vršilec dolžnosti direktorja turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar: "Obiskovalcev, ki trpijo "dišeče" posledice, okoliščine verjetno ne zanimajo preveč. Najboljša rešitev bi bil primeren dogovor med akterji. Glede na to, da tudi kmetje vedno več svojih pridelkov neposredno ali posredno prodajo turistom, bi pričakoval obojestranski interes. Pravila, kdaj in kako lahko kmetje gnojijo, obstajajo, verjetno pa bi jih bilo smiselno prevetriti in jih prilagoditi razmeram in potrebam časa."

Klemen Šavli, predsednik tolminske območne izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, meni, da bi moral interesent vztrajati pri dialogu in po potrebi svoje želje tudi plačati: "Pravila so jasna in gnojevka mora nekje končati. Na Nizozemskem, Belgiji, Danskem in Nemčiji ni nič drugače, na primer." Priznava pa, da imajo kateri kmetje verjetno premajhne skladiščne kapacitete in da ponekod prihaja do pregnojenosti. "Vsak travnik meji na nekaj. Če pa kmetijstva ne bo, ne bo tudi turizma. Zato tudi ne moremo zgolj omejevati ali celo sankcionirati tistih nekaj, ki nas tukaj še kmetuje."

V Zavodu za varstvo narave pravijo, da bi bil problem onesnaževanja podtalnice iz kmetijskih virov ob upoštevanju zakonskih določil praviloma zelo majhen, saj da se po omenjenih predpisih gnoji v količinah, ki jih posamezna kultura potrebuje in v časovnih okvirih, ko rastline gnojilo lahko porabijo: "S tem je načelno zagotovljen krogotok hranil brez presežkov, zato ob spoštovanju le teh ne gre pričakovati negativnih vplivov na naravo." Toda težava v tem primeru je zgolj smrad, kjer pa kmetijsko ministrstvo opozarja: "Neprijetni vonj iz organskih gnojil nima enote in ni sprejetega nobenega zakona, uredbe ali pravilnika, ki bi govorila o emisiji neprijetnega vonja. Prav tako ni zakonskih določil, ki bi določala prepoved gnojenja v okolici turističnih ponudnikov."

Čujec bo občini predlagal, naj vendarle sprejme odlok, s katerim bi gnojenje izvzeli za zaokrožena turistična območja v poletnih mesecih. "Seveda moramo drugače pa tudi mi malce potrpeti," je dejal. Občina Tolmin pritožb v zvezi s polivanjem gnojevke ni prejela. Smo pa v zadnjem času seznanjeni s problematiko predvsem zaradi nejevolje turističnih ponudnikov, pa tudi drugih občanov, pojasnjujejo. Trenutno na občinski ravni ni predpisa, ki bi urejal področje, je pa župan Uroš Brežan imenoval komisijo za pripravo odloka o zunanjem izgledu naselij v občini. Osnutek še ni potrjen, je pa delovna skupina predlagala določilo: »Za gnojenje travnikov z gnojevko v okolici naselij se sme uporabljati le dozorjena gnojevka. Priporoča se uporabo ustreznih preparatov, ki bistveno pospešijo zorenje.« Ker se raztros gnojevke v zadnjem času količinsko očitno povečuje in ker so večinoma na udaru vedno ista polja v neposredni bližini mesta Tolmin in turističnih nastanitev, občina razmišlja, da bi v delovni osnutek odloka vnesla še določilo o delnem časovnem in prostorskem reguliranju raztrosa – v izogib največji poletni pripeki in s tem vrhuncu turistične sezone.

Pri nas je glede na uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Za območje s submediteranskim podnebjem gnojenje prepovedano med 15. decembrom in 15. januarjem, brez zelene odeje pa je prepoved od 1. decembra do 15. februarja. S tekočimi organskimi gnojili gnojenje prepovedano v občinah s submediteranskim podnebjem prepovedana od 1. decembra do 1. februarja,  če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic. Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kg N/ha.