S kulturno dediščino do novih delovnih mest za mlade

Evropska komisija je marca letos objavila javni poziv za ideje, ki nagovarjajo problem zaposlovanja mladih v času hitrih sprememb okolja, družbe. Želela je predloge, kako probleme in težave obrniti v priložnosti.

Izmed več kot 720 idej se je med deseterico finalistov prebila tudi ideja HaritageLab ekipe iz Idrije, ki tako stiska pesti, da bo 8. novembra v Bruslju za svoj pogled na to problematiko prejela 50.000 evrov za izpeljavo projekta.

»Za zdaj je vse skupaj še ideja,« pravi Matevž Straus, del ekipe HaritageLab, ki projekt predstavi kot »inkubator za poslovne ideje, zgrajene na kulturni dediščini«. Morda se sliši zapleteno, a v resnici ni. Inkubator bo sestavljen iz mentorske podpore, usposabljanj, različnih dogodkov za »mreženje«, se bo pa specializiral za dediščino, ki jo ponuja Idrija z okolico ter njenih posebnosti.



»Pri Evropski komisiji so iskali načine, kako mladim ponuditi delovna mesta, vezana na potenciale lokalnega okolja. Naš načrt jih je prepričal tudi zato, ker smo potenciale kulturne dediščine prikazali z ekonomskega vidika – kako torej dediščino tržiti oziroma v produkte in ideje vključiti poslovni model,« razlaga Straus.

»V HaritageLab smo vključili mentorski trikotnik – mladega posameznika z zanimivo idejo, mentorja iz dediščinske organizacije, ki so načeloma že potrdile sodelovanje. In mentorja za poslovni del, ki bo skrbel, da bo ideja tudi ekonomsko izvedljiva.«

Če ponazorimo s preprostim primerom - idrijska čipka je po vsem svetu prepoznaven produkt. Z dobro idejo in vzdržnim poslovnim načrtom ponuja veliko možnosti za trženje. 

Mesta izgubljajo mlade. Kako jih privabiti nazaj?

Straus pojasnjuje, da je komisijo zanimalo predvsem to, kako bo njihovo idejo možno preslikati na druga manjša evropska mesta, ki »izgubljajo« mlade.

»Naredili smo pregled mest po Evropi, iz katerih se mladi prebivalci selijo v prestolnice. Samo na našem seznami jih je več kot 50, pa smo bili res izbirčni. Mesta pač izgubljajo mlade, ker se vse koncentrira le v metropolitanskih območjih,« razlaga Matevž.

Na dolgi rok je za Evropsko komisijo tako res izziv, kaj mladim ponuditi, da bodo ostali v manjših krajih.

»V našem primeru govorimo o približno 10 mladih na leto, ki bodo razvijali svoje ideje. Na koncu jih bo morda izvedljivih pet ali šest.« Ideje, ki bodo z nekaj sreče in obilo znanja zrasle v podjetja, zaposlitvene priložnosti ali inovacije v sektorju dediščine, dodaja Matevž Straus.