Psihiatrične bolnišnice postajajo zasilne bilke za starejše in onemogle

Idrija – Psihiatrična bolnišnica Idrija (PBI) pokriva celotno območje Primorske, lani so na zdravljenje sprejeli več kot 1660 pacientov, skoraj 13.000 se jih je zdravilo v njeni mreži specialističnih ambulant. Ker se starostna struktura prebivalcev zahodne Slovenije s povečevanjem starejših hitro spreminja, se spreminja tudi vloga te zdravstvene ustanove. Vse pogosteje so na zdravljenje k njim napotene osebe z demenco s pridruženimi psihičnimi in vedenjskimi motnjami, ki same ne morejo živeti, prostih postelj v domovih za starejše pa ni.



PBI je pred velikim izzivom, kako starejšim osebam s težavami v duševnem zdravju zagotoviti ustrezno psihiatrično obravnavo. Direktor PBI Bogdan Tušar pravi, da se struktura pacientov v zadnjih letih spreminja.

»Podoba tradicionalne psihiatrije izginja. Povečuje se delež sprejemov starejših pacientov, pri katerih se poleg simptomov duševne motnje pojavljajo še kronične degenerativne bolezni. Vse večje so tudi potrebe po dodatni diagnostiki in vse zahtevnejših negovalnih intervencijah. Lani sprejeta resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja težišče psihiatrične zdravstvene obravnave usmerja na primarno raven.«



V zdravstvenih domov bo ustanovljenih 25 centrov za duševno zdravje za otroke in mladostnike ter odrasle. Premik obravnave v skupnost je logičen in glede na svetovne trende pričakovan. Ali in kako bo v teh centrih poskrbljeno za starostnike s težavami v duševnem zdravju, je še vedno neznanka, opozarja Tušar.

»Direktorji psihiatričnih bolnišnic smo si edini, da bi moralo biti področje varstva duševnega zdravja starejših ena ključnih prioritet, zato po več kot petletnih stalnih prizadevanjih pričakujemo, da bodo v splošnem dogovoru za leto 2020 psihiatričnim bolnišnicam končno zagotovljena tudi sredstva za oblikovanje ustreznega standarda psihiatrične obravnave starostnikov.«

Podlago za to Tušar vidi v novi resoluciji. Zgolj oblikovanje specializiranih oddelkov ne bo dovolj, potrebnih bo več programov zgodnjega prepoznavanja in celostne obravnave oseb z demenco in drugimi oblikami duševnih motenj v starosti, nujna bo krepitev psihiatričnih konziliarnih služb v splošnih bolnišnicah, vzpostaviti bo treba mrežo specializiranih gerontopsihiatričnih ambulant, predvsem pa razvijati skupnostno psihiatrično obravnavo tudi na področju zdravstvene oskrbe starejših.

Kronično pomanjkanje kadra

Tušar je izrazil prepričanje, da bodo v psihiatričnih bolnišnicah s povečevanjem zahtevnosti zdravstvene obravnave dodatne zaposlitve nujne. Negovalnega osebja primanjkuje, v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami imamo v Sloveniji na področju psihiatrije trikrat manj negovalnega kadra in dvakrat manj zdravnikov psihiatrov. »Princip dela pri nas je drugačen kot v drugih zdravstvenih ustanovah. Temelji pretežno na neposrednem delu strokovnega osebja s pacientom.«

Prilagoditev standardov psihiatrične obravnave pri populaciji starejših oseb in s tem priznanje več negovalnega kadra ter povečanje deleža internistične pomoči pri hospitalni oskrbi starejših so tako nujni. Minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je pred kratkim obiskal PBI, je vodstvu zagotovil polno podporo v njihovih prizadevanjih za izboljšanje stanja na področju zdravljenja starejših oseb.

Psihiatrična ustanova zasilna bilka

Direktor idrijske psihiatrične ustanove opozarja še, da na terenu pri obravnavi starejših že zaznavajo težave – domovi za ostarele so polni, čakalne vrste na sprostitev nastanitvenih kapacitet dolge. Še večjo skrb vzbujajo človeka nevredne bivalne razmere, v katerih pogosto živijo starejši, predvsem tisti, ki so ostali sami, so socialno izključeni ali živijo pod pragom revščine.

Pričakovani demografski trendi zaostrujejo problem, ki mu v bližnji prihodnosti ni videti prave rešitve, kajti država nima jasne strategije na tem področju. PB Idrija zato postaja čudna zasilna bilka: »Psihiatrične bolnišnice so zdravstvene ustanove, namenjene zdravljenju duševnih bolezni, niso več azil za odpisane kot nekoč. Prizadevamo si, da se pacienti po zaključku zdravstvene obravnave hitro vrnejo v domače okolje ali institucionalno oskrbo.«



A ker so pri nas institucionalne zmogljivosti omejene, druge vrste skupnostne pomoči in podporne službe v lokalnem okolju pa slabo razvite, starostnike s težavami v duševnem zdravju iz zdravstvenih domov in bolnišnic vse pogosteje napotujejo v psihiatrične ustanove. Težave nastanejo, ko po zaključenem zdravljenju odpust pacienta, ki potrebuje popolno pomoč pri negi in oskrbi v domače okolje, ni mogoč, v socialno-varstvenem zavodu pa zanj ni proste postelje. PBI v teh primerih uporabi možnost, ki jo daje zakon o duševnem zdravju, in za osebo sproži postopek za namestitev po sklepu sodišča. Toda tudi pri tem so se pojavile težave.

Vrhovno sodišče je pred kratkim precedenčno razsodilo, da se osebo kljub zaključenemu zdravljenju začasno spet namesti v psihiatrično bolnišnico, če so v socialno-varstvenem zavodu kapacitete zapolnjene. Nižja sodišča že sledijo novi praksi. Ena od rešitev je razvoj skupnostne psihiatrične obravnave. V PBI se nadejajo evropskih sredstev za vzpostavitev mobilnega geriatričnega tima, ki bi ob sodelovanju z drugimi strokovnimi službami na terenu po vzoru bolnišničnega tima za skupnostno psihiatrično obravnavo deloval na področju Severne Primorske in starejšim pomagal v njihovem domačem okolju.