Prihodnost pripada ... mehatronikom

Opozorila, da podjetjem primanjkuje strokovnega kadra, so že nekaj let precej glasna. Zato so se na pobudo industrije in obrti oblikovali različni šolski strokovni programi, ki združujejo znanje in veščine iz strojništva, elektrotehnike in informacijskih tehnologij. Program mehatronik-operater, ki ga na Primorskem izvaja tudi Gimnazija Jurija Vege (GJV) Idrija, je eden takšnih.

Zagnali so ga leta 2006 predvsem zaradi potreb gospodarsko izjemno razvitega lokalnega okolja.

V letošnjem šolskem letu je v omenjeni program vpisanih 49 otrok, od tega 21 v prvi letnik. Še skoraj enkrat toliko, 90 otrok, se jih šola za strojnega tehnika. Trend vpisa iz leta v leto počasi narašča, pravi ravnateljica GJV Karmen Vidmar. Lani se je v prvi letnik programa mehatronik-operater vpisalo 16 dijakov, dve leti pred tem le deset. Vedno se med njimi najde tudi kakšno dekle.

»Podjetja v naši neposredni okolici nam zagotavljajo podporo tako pri strokovnih programih kot tudi pri gimnazijskem. Zavedajo se, da je dobra šola pomembna za ta kraj,« pravi Vidmarjeva, ki si želi, da bi zmogli dijake obdržati na domačem trgu dela tudi po šolanju.



Svojevrstna podpora dijakom so štipendije, ki jih zagotavljajo podjetja v regiji. V koncernu Kolektor imajo 120 štipendistov različnih izobrazbenih smeri, tudi tri v programu mehatronik-operater, četrta stopnja. Ob tem štipendirajo dijake, ki se izobražujejo na programu tehnik mehatronike in študente višješolskega programa mehatronike.

»Strokovnega kadra primanjkuje, zato se pomembnosti izvajanja programov strojni tehnik in mehatronik-operater še kako zavedamo,« pravijo v koncernu, ki je bil pobudnik njune vpeljave. Ker zgolj teoretično znanje ni dovolj, praktičnega usposabljanja pa primanjkuje, so gimnaziji priskočili na pomoč pri ureditvi strojno-učne delavnice, v kateri dijaki pridno pridobivajo izkušnje.

Iz Hidrie so nam sporočili, da je tudi zanje poklic mehatronika izjemno perspektiven in bodo tudi v prihodnje imeli potrebe po tem kadru. Na vseh njihovih lokacijah, na Jesenicah, v Kranju, Kopru in Spodnji Idriji, bodo podelili skupaj 12 štipendij.

A niso zgolj učenci tisti, ki morajo držati stik z industrijo kot potencialnim delodajalcem, temveč je to tudi naloga pedagogov. Projekt dviga strokovnih kompetenc učiteljev strokovnih predmetov je bil tako dobrodošla novost, v katero so zagrizli na GJV. »S tem poskušamo čim bolj prilagoditi naš program potrebam aktivnega gospodarstva, ki nenehno napreduje,« pojasnjuje ravnateljica.

Natančnih podatkov o tem, koliko dijakov po opravljenem strokovnem izpitu nadaljuje šolanje v smeri strojništva ali drugih smeri, Vidmarjeva nima. Jih je pa zagotovo precej, pravi, najbrž tudi zato, ker strokovni poklici še vedno niso (dovolj) cenjeni.