Plavajoči otok pred Izolo

Študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane so pod mentorstvom profesorja Aleša Prinčiča pripravili dva predloga za plavajoči otok pred Izolo; včeraj so ju predstavili v izolskem kinu Odeon.

Načrti za izolski otok so tudi predmet sporazuma med izolsko občino in državo (ta sicer še ni podpisan), njihova uresničitev pa bo odvisna od podpore stroke in javnosti, zagotavljajo na občini.



Model plavajočega otoka so ljubljanski študentje arhitekture skupaj s svojim profesorjem Alešem Prinčičem predstavili že lani, v okviru Dneva inovativnosti na Brdu pri Kranju. Koncept je fakulteta tudi patentirala. Za potrebe izolske občine so svoj model prilagodili konkretnemu okolju in pripravili dva predloga. Gre za šesterokotne sisteme, ki se lahko odvzemajo in dodajajo. Prvi predlog je imenovan zeleni »ring«, pri drugem gre za pontonsko konstrukcijo, ki bi povezovala obalno cesto z izolskim starim mestnim jedrom. Oba predloga temeljita na ozelenitvi in javnih funkcijah ter oživitvi degradiranih območij.



»Naša usmeritev je predvsem renaturalizacija obale in s tem dvig kakovosti bivanja za naše občane,« pojasni Marko Starman, vodja urada za prostor in nepremičnine na izolski občini. Po njegovih besedah bo od projekta, če bo sprejet, odvisno, kakšni bodo njegovi vplivi na obalo in izolski Viližanski zaliv, kjer je predvidena njegova umestitev. Umetni otok bi namreč služil tudi kot valobran, saj je tamkajšnje območje vetrovno močno izpostavljeno. »Na otoku so predvidene zgolj javne funkcije, torej na njem ni predvidena kakršnakoli gradnja, namenjen bi bil zgolj športno-rekreacijskim vsebinam,« poudari sogovornik. Pri tem pa doda, da bi bil otok tudi turistična atrakcija, saj bi podaljšal dosedanjo obalo in jo na novo ovrednotil.



Izolska občina, ki si je pod novim županom Danilom Markočičem kot prednostno nalogo postavila sprejetje krovnega prostorskega dokumenta – občinskega prostorskega načrta (OPN) – pa otoka vanj ni vključila. »Gre za to, da želimo OPN čim prej sprejeti, vendar bo mogoče načrte za otok vanj kadarkoli vključiti prek predvidenih popravkov,« navede Starman. Sporazum z ministrstvoma za okolje in prostor ter gospodarstvo je skorajda pripravljen, njegov podpis pa bo odvisen od strokovne in javne podpore določenemu idejnemu projektu. »Z načrti za otok gremo vsekakor naprej, če pa se bo pozneje izkazalo, da niso primerni, nas v to nič ne sili,« dodaja.