Če bo obveljala usmeritev zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, ki predvideva, da zavod za zdravstveno zavarovanje ne more skleniti pogodbe z izvajalcem za program z manj kot 0,2 tima, bo v Sloveniji nefinanciranih ostalo skupno 163 javnih zdravstvenih programov. Med drugim se bo zaprlo deset dispanzerjev za mentalno zdravje – pavšal (logopedija, defektologija in psihologija) in trije dispanzerji za mentalno zdravje.

Rentgen bo očitno postal privilegij in nadstandardna storitev

Zdravstveni domovi, v katerih izvajajo te dejavnosti, so večkrat podali vloge za povečanje programa zaradi dolgih čakalnih dob. A namesto nujne širitve dispanzerjev, ki jo narekujejo potrebe v okolju, ministrstvo za zdravje ukinja tudi financiranje programov, namenjenih otrokom kot ranljivi populaciji.

V uvodu usmeritev zdravstvene politike so na ministrstvu za zdravje zapisali, da »so skupna prizadevanja vseh deležnikov v zdravstvu osredotočena na pacienta in njegovo dobrobit«. Z ukinjanjem financiranja programov z manj kot 0,2 tima (zdravstveni tim predstavlja najnižjo organizacijsko enoto v sistemu, torej ekipo ljudi, ki so nujno potrebni, da se lahko izvaja ambulantna dejavnost; en tim sta polno zaposlena zdravnik in medicinska sestra) si je težko predstavljati, kako bi bila lahko vožnja v najmanj uro oddaljena mestna središča v korist pacientom in kako bo to skrajšalo čakalne vrste. Rentgensko slikanje bo še vedno mogoče, a plačljivo v matičnem zdravstvenem domu, v Ljubljani pa na stroške ZZZS.

Na ministrstvu za zdravje s smernicami »naslavljajo prednostne naloge na področju zdravstva, s katerimi naj bi v prihodnjih dveh letih zagotovili stabilnost zdravstvenega sistema, povečali dostopnost do zdravstvenih storitev ter zmanjševali izkazane neenakosti med prebivalci na ravni države in posameznih regij«.

Da se z ukinjanjem financiranja programov nič od tega ne bo uresničilo, so si edini številni direktorji zdravstvenih domov in župani občin, ki bi jih odločitev ministrstva najbolj prizadela. Priliv pacientov na sekundarno raven zdravstva se bo občutno povečal. Rentgenskega slikanja na stroške ZZZS v svojih matičnih zdravstvenih ustanovah po novem ne bi mogli opraviti prebivalci kar 51 slovenskih občin.

Rentgenskega slikanja na stroške ZZZS v svojih matičnih zdravstvenih ustanovah po novem ne bi mogli opraviti prebivalci 51 slovenskih občin. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V Skupnosti občin ostro proti smernici

V skupnosti občin Slovenije (SOS) so ministrstvo za zdravje pozvali, da umakne smernico. Glede na to, da v njej ni določeno, da se takšni programi prenesejo na druge izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo program z večjim timom, v SOS namreč ocenjujejo, da bo to povzročilo zmanjšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posledično podaljšanje čakalnih dob, kar je alarmantno.

V skupnosti občin Slovenije so prepričani, da bi z veljavnostjo omenjene smernice nedopustno ogrozili dostopnost, enakost in univerzalnost zdravstvenih storitev za zavarovane osebe, državljane oziroma občanke in občane. Zato so pristojno ministrstvo pozvali, da naj dotično smernico umaknejo oziroma naj se v skladu s sprejeto smernico s soglasjem izvajalcev zagotovi program v obsegu 0,2 tima s širitvijo programa ali možnostjo prestrukturiranj znotraj obstoječih pogodbeno dogovorjenih programov z ZZZS.

Zdravstveno storitev k pacientu, in ne obratno

Za ZD Ilirska Bistrica, kjer imajo do najbližje bolnišnice uro vožnje, bi ukinitev programov pomenila katastrofo, je jasen direktor Boštjan Plešec. Izgubili bi rentgenske storitve, antikoagulacijsko ambulanto, center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, šolsko kurativo ter program farmacevtskega svetovanja. Sočasno bi eden od zobozdravnikov, ki ima koncesijo, izgubil program mladinskega zdravljenja. »Iti bi morali v smeri, da zdravstveno storitev pripeljemo do pacienta, in ne da ta hodi okoli po Sloveniji ter išče najhitrejšo obravnavo,« poudarja Plešec.

Zdravstveni dom Krško ima štiri programe zdravstvene dejavnosti z manj kot 0,2 tima – z dežurno službo 1 izvajajo akutno ambulantno obravnavo v NMP ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od 1. januarja do 10. decembra letos je pomoč tam poiskalo 2067 pacientov. Ukinitev programa sicer ne bo neposredno ogrozila pripravljenosti ekipe NMP na območju Nuklearne elektrarne Krško, lahko pa po besedah direktorice ZD Krško Tatjane Fabjančič Pavlič nekoliko podaljša čas intervencije za primer oskrbe na področju NEK ob sobotah, nedeljah in praznikih.

»Z 0,15 tima enkrat tedensko izvajamo diabetološko ambulanto. Od 1. januarja do 10. decembra smo v ambulanti obravnavali 1304 paciente, 558 prvih pregledov in 746 kontrolnih pregledov,« dodaja direktorica. V Krškem bi izgubili tudi rentgen in antikoagulantno ambulanto.

V ZD Ilirska Bistrica, kjer imajo do najbližje bolnišnice uro vožnje, bi ukinitev programov pomenila katastrofo. FOTO: Dragica Jaksetič

Nov korak k centralizaciji države​

Po novih smernicah bi se med drugim ukinilo financiranje posameznih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog. Vsako leto se na novo določi plan tima glede na število obravnavanih oseb v preteklem letu. Obseg programa je tako odvisen od števila obravnavanih oseb v posamezni izpostavi ZZZS. V Ilirski Bistrici so v letu 2022 obravnavali 35 vseh oseb, od tega na metadonu 29 oseb. Glede na podatke prejšnjih let trend obravnavanih oseb narašča. Če bodo ostali brez tega programa, bodo odvisniki od prepovedanih drog ostali brez tovrstne zdravstvene oskrbe.

Ukinitev financiranja posameznih programov bi v zdravstvenih ustanovah pomenila nastanek kadrovskih viškov, podaljšale bi se bolniške odsotnosti, saj bi zaposleni za rentgensko slikanje porabili ves dan, nastala bi izguba zaradi neizkoriščenosti dragih medicinskih aparatur. V ZD Idrija, kjer jim preti izguba treh programov, tudi rentgenskega, so lani kupili nov rentgen, prenovili prostore, radioloških inženirjev za opravljanje diagnostike je dovolj, tako da čakalnih dob ni. Celotna investicija je znašala slabih 324.000 evrov.​

Za idrijskega župana Tomaža Venclja je ta smernica nov korak k centralizaciji države in k varčevanju na račun ljudi, ki ne bivajo v velikih mestih: »Že tako imamo s tem, ko živimo v oddaljenih krajih, veliko več stroškov kot prebivalci mest, potem pa nas še na ta način udarjajo. Ta odločitev vlade je nepojmljiva.« Podobno je v izjavi za javnost dejal tudi predsednik skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič. 

Na ministrstvo za zdravje smo naslovili vprašanja, s čim upravičujejo ukinjanje financiranja programov z manj kot 0,2 tima, ali ministrica za zdravje podpira ta predlog in kako naj bi zmanjševal čakalne vrste, kar je ena od prioritet vlade. Odgovore še čakamo.