Javna univerza ali zasebno podjetje?

Čeprav so na Univerzi na Primorskem pred dnevi izvolili novo rektorico Klavdijo Kutnar, ki naj bi prinesla svež veter na koprsko akademijo, se nad univerzo še naprej zbirajo črni oblaki. Štirinajst zaposlenih je na protikorupcijsko komisijo prijavilo posle pri projektu centra InnoRenew, dodatno so proti istemu projektu sprožili več postopkov arhitekti Kampusa Livade iz Studia Dekleva-Gregorič in zbornica za arhitekturo, minister Jernej Pikalo je zaradi suma neracionalne porabe pred meseci sprožil revizijo poslovanja, za nameček pa skupina kakih 15 visokošolskih učiteljev na sodišču išče pravice zaradi nezakonitih odpovedi.

Že samo dejstvo, da se je za rektorski položaj potegovala samo ena kandidatka in da so volitve izpeljali pol leta pred prenehanjem mandata Dragana Marušiča, kaže na posebne razmere in skrbno načrtovano jesensko predajo rektorske oblasti (beri Marušičevo kontinuiteto). Rektorska predvolilna kampanja je običajno tista, ki razgali različne poglede in koncepte vodenja vrha akademske srenje. »Akademski svet bi moral biti zgled vsem drugim. S svojo širino, demokracijo, odprtostjo v svet bi moral učiti in navdihovati javnost, toda tokratne volitve nam tega niso ponudile,« je dejal eden od naših sogovornikov.

Rektoratu univerze smo postavili sedem vprašanj, Klavdiji Kutnar pa enajst. Želeli smo izvedeti, kako je sprejela dejstvo, da je bila edina kandidatka za rektorsko funkcijo, saj je bilo pričakovati očitke o nedemokratičnem vzdušju takega akademskega okolja, kaj meni o nizki volilni udeležbi in številu neveljavnih glasovnic, o njenih prioritetah, o upadu študentov v zadnjih osmih letih, o očitkih na račun zapostavljanja humanističnih programov, o možnostih ponovne povezave z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, o možnostih zmanjševanja stroškov za pravdanja, o zapletih s centrom InnoRenew, kjer grozi ustavitev projekta, in o očitkih, da je zgolj podaljšana roka svojega mentorja in sedanjega rektorja Dragana Marušiča.

Z rektorata smo najprej dobili odgovor, da nam bodo odgovorili v »zakonskem roku«. Dan pozneje pa še, da je Klavdija Kutnar ves teden na službeni poti v tujini.

Po podatkih z rektorata je rektorica prejela 371 glasov. Seveda je ta podatek nepomemben, saj v primeru enega samega kandidata za njegovo izvolitev zadošča en sam glas. Prav izjemen trud za ohranitev rektorske oblasti v istem krogu univerzitetnih vplivnežev pa pospešuje tudi govorice, da to dokazuje vse bolj očitne namere za privatizacijo vsaj dela koprske univerze.


 

Od obračunov do visokih odškodnin

Sprva je kazalo, da želi rektor Dragan Marušič zagotoviti zgolj več veljave naravoslovnim študijskim programom, na katere je univerza pod vodstvom prejšnjih dveh rektorjev nekoliko pozabila. Toda sčasoma je postalo očitno, da gradi položaj nezamenljivega rektorja. Zato je moral najprej odstraniti moteče elemente. Glavna tarča je bil tedanji direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS), zgodovinar, ugledni strokovnjak in steber nastajajoče univerze Darko Darovec, ki je neuspešno kandidiral za rektorja in za nekaj glasov zaostal za na rektorske volitve bolje pripravljenim matematikom. Prav tako je med njegovimi nasprotniki pristala dekanja fakultete za humanistične študije (FHŠ) Vesna Mikolič, ki jo je bilo treba umakniti.

​Marušič je pozneje dal odpoved še 17 učiteljem s FHŠ in kineziologije, od katerih so se trije odpovedali sporu. Eden, Boštjan Šimunič, je že pred enim letom pravnomočno dobil sodni postopek in so ga morali lani na univerzi ponovno zaposliti, vendar so mu že januarja letos dali drugo nezakonito odpoved, zaradi česar je sprožil nov pravdni postopek. Večina preostalih 13 pa je že dokazala svoj prav na prvi stopnji in kmalu pričakuje še pravnomočne sodbe, ki pa jim bo brez dvoma zaradi pritožbe rektorata sledila še revizija na vrhovnem sodišču. »Za vodstvo univerze bi bilo očitno vseeno, če bi morali pravico iskati vse do Strasbourga, saj jim ni škoda denarja za nesmiselne pravdne stroške,« je povedala Vesna Mikolič. Koliko denarja in odškodnin je koprska univerza že plačala za vse te postopke in odškodnine, nismo zvedeli. Iz javnih evidenc pa je mogoče ugotoviti, da so odvetniku Velimirju Cugmasu od leta 2009 odšteli 685.000 evrov honorarja, od tega samo v prvih petih mesecih letošnjega leta 54.000 evrov.

Leta 2016 je z univerze izstopilo še Znanstveno-raziskovalno središče Koper, nekdanji temelj nastajajoče univerze. »Z univerze smo odšli leta 2016, ko je imela približno 75 študijskih programov, od katerih jih je naš ZRS zastavil in oblikoval več kot polovico. Smo tudi edini javni raziskovalni zavod od 16 v državi, ki deluje zunaj Ljubljane. Dobro sodelujemo z vrsto drugih univerz in institucij, minimalno s koprsko univerzo. Seveda si samo želimo sodelovanja z njo in smo prepričani, da bomo nekoč spet tesno povezani,« pravi direktor ZRS Rado Pišot.

Univerza je plačala odškodnino 15.000 evrov tudi za rektorjevo diskriminacijo, poniževanje in verbalno spolno nadlegovanje nekdanje direktorice Študentskih domov Astrid Prašnikar. Kazni ni plačal rektor, pač pa univerza. Zaradi nezakonite prekinitve delovnega razmerja in petih povprečnih plač odpravnine v primeru nekrivdnega prenehanja delovnega razmerja je univerza samo v primeru Astrid Prašnikar utrpela za približno 70.000 evrov škode. Spor še ni povsem končan, saj bi morali pristojni kazensko preganjati tudi rektorja, nadzorni odbor univerze pa bi moral sprožiti še postopek za vrnitev sredstev univerzi, sicer bi lahko inšpekcija ugotovila nenamensko rabo sredstev in zlorabo položaja. Marušič še zmeraj trdi, da so bili njeni očitki izmišljeni, kljub nespornim posnetkom besed, ki jih je govoril rektor, in pravnomočnim sodbam.

Z univerze je odšlo še več drugih, ne samo profesorskih in raziskovalnih kadrov, ki so delali v upravi rektorata. Tisti, ki na sodiščih iščejo pravico zaradi nezakonite prekinitve zaposlitve, trdijo, da bodo univerzo vse čakajoče tožbe skupaj stale še skoraj milijon evrov.

Do kod bo segel zaplet s Kampusom Livade?

Čeprav so bili kampusi sprva Marušičeva zamisel, se je z njegovim prihodom na vrh univerze odnos do kampusov obrnil na glavo. Najprej so se odpovedali Kampusu Sonce v Kopru. Že v prvem mandatu je Marušič začel zavlačevati z uresničevanjem Kampusa Livade v Izoli.

»Letošnjo nagrado Prešernovega sklada za projekt Kampusa Livade bova morala investirati v pravdne postopke za ustavitev gradnje univerzitetnega zasebnega zavoda Center odličnosti InnoRenew, za katerega so na univerzi pridobili nelegalno gradbeno dovoljenje,« sta povedala arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva iz Studia Dekleva Gregorič, avtorja idejne zasnove in vseh drugih projektov za pet objektov kampusa na Livadah. Arhitekta sta s svojim projektom zmagala na anonimnem natečaju že leta 2006 (v komisiji sta bila tudi Dragan Marušič in Janez Koželj).

»Rektor koprske univerze zavaja, ko govori, da sva dva arhitekta za stavbo kampusa Livade prejela 1,2 milijona evrov. V resnici je šlo za stroške cele inženirske ekipe, in to za pet objektov, za projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekte za izvedbo, kakor tudi celotnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tik preden bi pridobili zadnje dokumente, pa rektor ni hotel podpisati soglasja, in gradbenega dovoljenja nismo mogli pridobiti. Zdaj pa razlaga, da so opustili kampus zato, ker država ni prispevala denarja. Bili smo tik pred pridobitvijo dovoljenj in res je nerazumljivo, zakaj niso hoteli graditi niti študentskih domov. Pri novem centru InnoRenew so kršili zakonodajo pri naročanju,« pojasnjuje Tina Gregorič.

»Zavod InnoRenew je naklepno kršil 100. člen zakona o javnem naročanju, ki predpisuje izvedbo javnega arhitekturnega natečaja za vse zgradbe, ki se gradijo z javnim denarjem in so torej v javni rabi ter je njihova vrednost izvedbe večja kot 2,5 milijona evrov,« razlaga Tina Gregorič. Pri tem doda, da je direktorica centra InnoRenew že leta 2016 na konferenci v Cankarjevem domu nastopila z njuno avtorsko zasnovo objekta Kampus Livade, le da so fasado prebarvali v rjavo. Skratka, da so si pri promociji in vlogi za pridobitev državnih in evropskih sredstev pomagali z njunimi projekti. Prizadeta arhitekta dodajata, da so na koprski univerzi projektiranje novega centra InnoRenew na istem zemljišču brez javnega natečaja naročili svoji zaposleni arhitektki Evi Prelovšek Niemala ter da sta zbornica za arhitekturo in ministrstvo za javno upravo na to nezakonitost opozorila tudi upravno enoto Izola. Zato sta sprožila tudi upravni sodni spor. Če bi jima sodišče pritrdilo, bi to zelo zapletlo položaj projekta, za katerega je InnoRenew prejel 15 milijonov evrov evropskih sredstev in 30 milijonov evrov iz državnega proračuna.


 

Bitka med javno in zasebno rabo, interesom in denarjem

Čeprav so nam z Univerze za Primorsko v sredo odgovorili, da bodo na naša vprašanja odgovorili v zakonskem roku, so pri vprašanju o centru InnoRenew vendarle naredili izjemo. Lea Primožič z inštituta InnoRenew je odgovorila, da trditve Tine Gregorič in Aljoše Dekleve ne držijo, in nam posredovala izjavo, ki so jo pred nekaj dnevi posredovali javnosti. V njej trdijo, da se je (Cerarjeva) vlada 5. oktobra 2017 odrekla gradnji univerzitetnega kampusa v Izoli, ki je bil zastavljen leta 2006, in s svojim sklepom omogočila prenos stavbne pravice s primorske univerze na zasebni inštitut InnoRenew. S tem je dva tedna pozneje soglašal tudi izolski občinski svet, 11. septembra 2018 pa je upravna enota Izola izdala gradbeno dovoljenje po novih projektih, ki sta jih podpisala Eva Prelovšek Niemala in Arne Niemala.

»Objekta inštituta InnoRenew nista objekta v javni rabi, ne bosta namenjena izobraževanju in univerzitetnemu programu, temveč zaposlenim na inštitutu za lastno znanstveno-raziskovalno delo. Čeprav nista v javni rabi, sta v skladu z javnim interesom evropske komisije, države Slovenije in občine Izola. Zato očitki, da bi moral inštitut izvesti javni natečaj za projektiranje omenjenih objektov, ne držijo. Kljub temu javni interes ni nikakor oškodovan, prav tako ni ogroženo varstvo javnih financ,« trdijo v skupni izjavi primorske univerze, InnoRenewa in izolske občine. V izjavi so tudi zanikali, da so pri kandidiranju za evropska sredstva uporabili kakršnekoli sestavine projektne predloge arhitektov Dekleva-Gregorič, da jih niso prirejali, avtorsko kopirali ali drugače zlorabljali.

Tina Gregorič pa trdi, da gre v tem zasuku za nedopustni odvzem stavbne pravice javni Univerzi na Primorskem in njen prenos na zasebni inštitut. Kljub sklicevanju na to, da ne gre za objekt v javni rabi, je InnoRenew pri iskanju izvajalcev gradnje novega centra vendarle objavil javni razpis (česar pri naročilu projekta niso storili), vendar je izbiro graditeljev preklical, ker je ponudba konzorcija izvajalcev del presegala njihove investicijske možnosti.

Toda primer le ni tako preprost, kot trdi InnoRenew, saj je zbornica za arhitekturo in prostor prijavila koprsko univerzo in InnoRenew zaradi neizvajanja javnega naročila na državno revizijsko komisijo, računsko sodišče, ministrstvo za izobraževanje in službo vlade za razvoj in evropsko kohezijo, ki je tudi postavila pogoj, da mora InnoRenew izdelati nov investicijski program. Če bo sodišče ugotovilo kršitve, pa bi vse to lahko vplivalo na to, da bi morala država na neki način zavarovati dodeljena svoja in evropska sredstva.


 

Ob vseh milijonih ostaja kampus Livade pogorišče

V senci tega zapleta je tudi dejstvo, da bosta kmalu minili dve leti od požara v skoraj novem objektu kampusa Livade v Izoli, ki je od tedaj prazen, univerza pa mora najemati prostore za programe, ki so delovali v tem kampusu. Univerza ne želi skleniti dogovora za izdelavo projektov za sanacijo s projektanti Dekleva-Gregorič (verjetno zato, ker so jim trn v peti pri InnoRenewu), zato tudi še niso začeli popravljati pogorele stavbe kampusa. Zavarovalnica in država bi zagotovili denar, toda na univerzi jim že skoraj dve leti ne uspe pripraviti dokumentov, s katerimi bi jim lahko izplačali denar za popravilo požarišča.

Kampus Livade je tudi sicer poln neverjetnih finančnih »presenečenj«. Univerza je morala vrniti državnemu proračunu 700.000 evrov zaradi nenamenske in nepravočasne porabe sredstev, izplačanih na podlagi zahtevka št. 2 v letu 2011, ki ga je podpisal Dragan Marušič, so nam odgovorili na ministrstvu za izobraževanje. Toda rektorju se to vračilo ni zdelo nič katastrofalnega, saj da so iz evropskih sredstev (prek državnih služb, seveda) prejeli natanko takšno dodatno vsoto denarja in univerza po tej logiki ni utrpela pomanjkanja.

Prenekateri se tudi čudijo, da je lahko zasebni zavod InnoRenew pridobil tako velik znesek javnih sredstev, medtem ko se javna univerza toliko let otepa s težavami pri zagotavljanju sredstev za dograjevanje koprske univerze. Nekaj v tej matematiki ne deluje dobro. Letno poročilo Univerze na Primorskem kaže, da so njeni celotni prihodki lani znašali 26 milijonov evrov, od tega je bilo nekaj več kot 25 milijonov evrov javnih sredstev.