Gradbenikov popotresna obnova ne zanima

Popotresna obnova v Posočju bo trajala še najmanj dve leti, predvidevajo v Državni-tehnični pisarni (DTP). A se bo morda polžji proces sanacije posledic potresa leta 2004 zavlekel še zaradi vse večjega nezanimanja izvajalcev gradbenih del zaradi domnevno prenizkih cen, ki jih predpisuje država.

Desetletje in pol še ni dovolj časa, da bi končali obnovo, ki bo stala predvidoma skoraj 80 milijonov evrov. A v tem primeru vendarle ne gre zgolj za počasnost izvajanja, saj je bilo do zdaj nezanimanja ali celo odstopov od obnove veliko, pričakovano največ pri objektih z več lastniki in neurejenimi lastniškimi odnosi. Poleg tega se je zelo zmanjšalo zanimanje gradbenikov za dela v popotresni obnovi. »Problematika izbora gradbenega izvajalca in podpisa gradbene pogodbe je letos še posebno izrazita. Razpoložljivih izvajalcev je premalo in z vse večjo težavo prispevajo podpise pogodb zaradi nizkih cen popotresne obnove,« je opozoril vodja DTP Uroš Kodelja.



Država za novogradnje izvajalce omejuje na okoli tisoč evrov po kvadratnem metru, poudarjajo gradbeniki. »To je od 15- do 20 odstotkov premalo,« poudarja Rajko Čebokli iz operative Gradbenega podjetja Posočje, kjer so v zadnjih petih letih postavili deset objektov: »Z rekonstrukcijami in rušenjem pravzaprav pokrivamo izgubo pri novogradnjah. Kombinacija del se torej še izide, vprašanje pa, koliko časa še. Ni pa več izvajalca, ki bi prevzel samo novogradnjo.«

Dela je dovolj drugod

Dela v popotresni obnovi opravlja le peščica gradbincev, čeprav je DTP nekoč strokovno potrdila okoli 40 podjetij. Gradbena dejavnost se je po krizi pobrala, zato imajo gradbeniki dela več kot dovolj. Tisti, ki jih popotresna obnova ne zanima več, so povedali, da so poleg prenizkih cen velika težava tudi obvezna bančna jamstva, reševanje sporov pa je prepuščeno izvajalcem in strankam ne glede na to, ali so bile morebitne napake narejene že med projektiranjem.



Čebokli je dejal, da DTP redno opozarjajo na prenizke cene, a da DTP na ministrstvih očitno naleti na gluha ušesa. »Načelo vzemi ali pusti je težko sprejemljivo že zaradi neugodnih lokacij nekaterih objektov.« Če bo nezanimanja za gradnje toliko, da se popotresna obnova sploh ne bo mogla nadaljevati, bodo verjetno sledili javni razpisi. »Takrat bodo cene storitev precej višje,« je sklenil.



V izvajanju je osem objektov, 108 objektov je še v predhodnih postopkih. »O okoli 30 objektih lahko upravičeno sklepamo, da se popotresna obnova ne bo realizirala,« pravi Kodelja in predvideva, da se bo glede na interes lastnikov za obnovo objektov in drugih okoliščin popotresna obnova tudi ustrezno podaljšala: »Predvidoma za dve leti.« Letos je za popotresno obnovo na voljo 2,8 milijona evrov, v teh letih pa je stala okoli 70 milijonov evrov.