Ob besedni zvezi obnovljivi viri energije ponavadi zastrižemo z ušesi, pomislimo na vetrnice in sončne celice, potem pa se naše razmišljanje ustavi. Do geotermalne energije pridejo le redki. Cerkljanski mladini pa je od decembra ta pojem že domač. V okviru projekta GRETA so namreč dobili prvo geotermalno učno pot v Sloveniji. Morda zveni zapleteno, vendar ni. Ko človek (vsaj na papirju) pokuka nekaj metrov pod zemljo, stvar šele postane zanimiva.
Geotermalna energija je energija, shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem, in Cerkljansko ima zaradi raznolike geološke sestave obilo možnosti za njeno rabo.
Med snovanjem geotermalne učne poti. FOTO: Geološki zavod
Na učni poti, prvi te vrste v Sloveniji, celo v Evropi jih je le peščica, so strokovnjaki z geološkega zavoda pod vodstvom
Joerga Prestorja nanizali deset točk, na katerih spoznavamo geotermalno energijo na površju ter postopoma do globine dvajset, sto in dva tisoč metrov.
Pri tem se nam razkrije pisan geološki svet kamnin. Na različnih globinah jih je prevrtala druga najgloblja delujoča vrtina pri nas, ki sega 2004 metre pod zemljo. Obiskovalec učne poti izve, kako dobro kamnine prevajajo toploto in kako se približno izračuna energija, ki jo iz njih lahko dobimo, ter kako jo zajamemo.
Za kakšne namene bi geotermalno energijo lahko uporabili? Za gretje in hlajenje hiše, tudi za ogrevanje bazenov. Temperatura v tleh namreč precej manj niha kot temperatura zraka, tla so poleti hladnejša od zraka, pozimi pa precej toplejša. S tehnologijo toplotnih črpalk, ki je danes na voljo, lahko plitvo energijo uporabimo tako rekoč povsod.
Geotermalna učna pot je prva takšna v Sloveniji. FOTO: Bojan Tavčar
»Potencial te energije je velik. Njena prednost je predvsem v tem, da je poleg ogrevanja z istim virom možno tudi hlajenje. Ko se hladimo, temperaturo shranjujemo v tla, ko se ogrevamo, pa jo iz tal jemljemo,« razlaga
Simona Pestotnik z geološkega zavoda.
Stvar ni nova, po oceni Pestotnikove v Sloveniji vgradijo okrog 900 geotermalnih toplotnih črpalk na leto. A to ni prispevek o njih, pač pa o učni poti. Zato vabljeni, da se nam pridružite na eni od točk – v leseni brunarici, ki je del energetskega ekoparka pri osnovni šoli v Cerknem.
V ekobrunarico prihajajo učenci iz vse Slovenije. FOTO: OŠ Cerkno
Ekobrunarica, ena od točk poti
»Po letu 2014, ko smo prešli na ogrevanje z biomaso, smo razmišljali, kako bi otrokom še bolje predstavili obnovljive vire energije. Pridobili smo dodatna sredstva za postavitev učilnice na prostem, ki je zdaj uporabna za prikaz trajnostne gradnje, promocijo obnovljivih virov energije in predstavitev njene učinkovite rabe. Tu imamo torej zgleden primer miniaturne pasivne lesene hiške,« pove
ravnatelj Mitja Dežela.
»Na zeleni strehi je sončna elektrarna z dvema solarnima moduloma, imamo vetrno elektrarno, vremensko postajo, letos smo v sklopu geotermalne učne poti dobili še posebno napravo, s katero je mogoče 24 ur na dan spremljati temperaturo zemeljskega površja.«
Zanimivosti na učni poti
◼ Temperatura zraka je pozimi lahko krepko pod ničlo, dva metra pod površjem pa ne pade pod nič stopinj. Medtem ko je poleti zunaj lahko 30 stopinj ali več in nam je že pošteno vroče, dva metra pod površjem temperatura ne preseže 15 stopinj.
◼ V preteklih letih je leseno brunarico obiskalo 3000 učencev s šol po vsej Sloveniji, z geotermalno učno potjo jih bo gotovo še več.
◼ Pod parkiriščem večnamenskega centra v Cerknem je 12 vrtin – geosond. Iz tega geotermalnega polja pridobijo 128 megavatnih ur energije na leto za ogrevanje in štiri megavatne ure za hlajenje. S tem prihranijo več kot 11.000 litrov kurilnega olja na leto.
Učenci in učitelji, pa tudi širša lokalna skupnost, so s tem dobili dragocen vir znanja. Podatki bodo dolgoročno pokazali potencial Cerkljanskega, kar zadeva geotermalno energijo, nanje se bodo lahko oprli pri načrtovanju ogrevalnih sistemov, morda še bolj pomembno pa je, da bodo zanimivi za šolajočo se mladino, ki bo z raziskovalnimi nalogami o tej veji lahko pridobila več znanja.
Delovanje brunarice po šolarsko
»Opazujemo vreme. Pridobivamo električno energijo. Zraven sta vrt in čebelnjak.« Štirje šestošolci, ki so nam v toplem zavetju brunarice razložili, kako deluje, so nam zaupali tudi, da na šoli v resnici dajejo velik poudarek varovanju okolja. Lani so sami pridelali 30 kilogramov medu, prav tako jim je v veselje vrt, na katerem pridelujejo solato, krompir, korenje, paradižnik, meliso, meto.
Šestošolec Aljaž v ekobrunarici. FOTO: Anja Intihar
Prav prenašanje dobre prakse na mlajše rodove je ključno, poudari Mitja Dežela. Otroci so namreč pogosto tisti, ki učijo starše, kaj so obnovljivi viri energije in kako jih koristno uporabiti, ne obratno, kakor bi si kdo mislil. »Paziti moramo na Zemljo in okolje, kaj bomo pustili za seboj,« so bili jasni cerkljanski šestošolci.
Če vas bodo zasrbele pete in se boste odpravili na geotermalni pohod, vas bo pot mimo šole vodila še k izviru Zaganjalka pri Straži, geotermometrični vrtini na Rajdi, večnamenskemu centru v Cerknem, tamkajšnjemu hotelu, kjer stoji že omenjena globoka vrtina, na Stražo, v Črni vrh, Brdce, Padrupo, kjer so na ogled tektonsko deformirane in najstarejše kamnine v občini, ter v Šebrelje, na ozemlje z najboljšo toplotno prevodnostjo kamnin na Cerkljanskem.
Komentarji