Danes ribogojska podrtija, jutri turistični biser

Obnovo ribogojnice, ki se je je država pred desetletjem že skorajda odkrižala, je pravzaprav spodbudila najdba manjše populacije primorske podusti v briškem potoku Kožbanjšček. Zavod za ribištvo, upravljavec ribogojnice, je naposled uspešno pripravil projekt (Life for Lasca) z italijanskim partnerjem iz parka Ticino, od koder bodo tudi dobili mladice primorske podusti za nadaljnjo vzrejo v nekaj bazenih, medtem ko bo večina ribogojnice še vedno namenjena avtohtoni soški postrvi za poribljavanje voda.

Zavod za ribištvo je dokumentacijo za obnovo pripravljal že leta 2009, a ostal brez denarja. Vmes so s čistilno akcijo ukrepali celo domačini, da vsaj zunanji videz ribogojnice, ki so jo zgradili Italijani med obema vojnama kot kompenzacijo zaradi škode ob gradnji hidroelektrarne na Soči, ne bi kvaril podobe Kobarida. »Ribogojnica je pomembna zaradi turizma, stroke in tudi prehrane. Z obnovo se bo nadaljevalo strokovno delo zavoda, mi pa bomo uredili preostali del vstopnega območja v mesto,« je napovedal tamkajšnji župan Robert Kavčič.

Razstava in vzreja

Lokalna skupnost je namreč za skoraj 300.000 evrov že odkupila del zemljišča, ki za ribogojnico ni več potreben, le nekaj manj denarja pa bo morala vložiti še za ureditev ribnika, parka in sprehajalne poti, medtem ko bo v stavbi ribogojnice postavila interaktivno predstavitev soške postrvi: »To je riba, ki jo moramo spoštovati in se z njo tudi pohvaliti.«

Celotna naložba v obnovo, ki bo bistveno povečala zdajšnjo zmogljivost 20 ton rib na leto, bo vredna 800.000 evrov. Dobrih 100.000 evrov je že zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s čimer so že uredili enega izmed bazenov in nakupili sodobnejšo opremo za vzrejo rib.

Za vse drugo zavod še pridobiva gradbeno dovoljenje, pri katerem se je v preteklosti že zatikalo zaradi poplavnega območja. Objekte bodo zato nekoliko dvignili. Glavnine del se bodo lotili predvidoma jeseni in jih končali prihodnje poletje. »Čeprav bo ribogojnica manjša, prinaša tehnološke spremembe za lažjo in boljšo vzrejo rib. Še naprej pa bo namenjena za zaščito avtohtonih vrst in ribolov, ki je zelo pomemben del tukajšnjega turizma,« je napovedal direktor zavoda Dejan Pehar.


Ribe ogroža kormoran

Vendar pa je poribljavanje tudi za zavodove vode v zgornjem toku reke Soče že postalo nekakšno Sizifovo delo. Po dolini sta namreč zelo ekskluzivne vode za muharjenje dosegla kormoran in raca veliki žagar ter po ocenah zavodovih ribogojcev v zadnjih dveh letih zdesetkala populacije rib za skoraj 90 odstotkov. Pehar si obeta, da bo petletna državna odločba za odstrel in plašenje kormorana učinkovita, a hkrati priznava: »Samo odstrel ni rešitev. Upamo, da se bodo populacije rib spet popravile, saj so problemi v alpskih rekah zaradi ribojedih ptic zelo veliki, še posebej pri lipanu.«

Kobariška ribogojnica pa bo očitno zgolj eden od primerov posodobitve naših ribogojskih objektov. Kmetijsko ministrstvo je namreč prejšnji teden objavilo tri razpise v skupni vrednosti devet milijonov evrov, zainteresirani pa bodo lahko začeli črpati denar konec maja. Razpisi zajemajo sofinanciranje gradenj novih ribogojnic in proizvodnjo predelave rib za prehrano, prvič pa tudi spodbujajo posodobitev obstoječih za bolj okoljsko in trajnostno vzrejo rib.

Prijavitelji bodo deležni do največ milijona evrov pomoči, razpis pa bo odprt, dokler ne bo zmanjkalo denarja. »V zadnjem času proizvodnja morske in sladkovodne akvakulture narašča in to se bo še nadaljevalo,« je napovedal minister za kmetijstvo Dejan Židan. Še leta 2013 smo pri nas proizvedli 1200 ton rib na leto, lani pa 1600.


{okvircek}Kobariško ribogojnico so zgradili Italijani med obema vojnama.
Zmogljivost nove ribogojnice bo približno 50 ton.
Zagon prenovi je dala najdba manjše populacije primorske podusti.
Poleg vzreje bodo v ribogojnici skrbeli tudi za zaščito rib.{/okvircek}