Attila Kovacs proti poslancu Ferencu Horvathu

Lendava – Ferenc Horvath, na zadnjih parlamentarnih volitvah prvič izvoljeni poslanec madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ima v Attili Kovacsu, Madžaru iz Dobrovnika, zelo vztrajnega kritika. Nazadnje se je Kovacs spotaknil ob Horvathovo kolumno v manjšinskem časopisu Nepujsag.

Horvath je v omenjenem manjšinskem tedniku v madžarskem jeziku v zadnji kolumni zapisal, da so prekmurski manjšinski mediji preveč kritični do Madžarske in do tamkajšnjih oblasti ter premalo do slovenske države in vlade. »Moje prepričanje je, da bi bilo skupno nastopanje proti vsakokratni oblasti za zaščito naših pravic učinkovitejše in predvsem uspešnejše. Med nami so in tudi morajo biti nesoglasja, vendar če navzven ne tvorimo skupne sile, potem to močno zmanjša sicer našo prisotno moč,« je napisal Horvath.
 

Pismo predsedniku vlade 

Kovacs je na vsebino kolumne v pismu te dni opozoril celo kabinet predsednika vlade Marjana Šarca, vendar so nam od tam odgovorili, da tudi za narodnostna poslanca velja ustavno določilo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. »Razumljivo je, da se poslanec narodnosti zavzema tudi za interese njegovih sonarodnjakov, predvsem za višja finančna sredstva, toda to mora početi čim bolj argumentirano,« pravijo.

Ferenc Horvath odgovarja: »Gospod Kovacs vse moje izjave razlaga tako, kot to njemu ugaja. V mojem zapisu sem samo izrazil željo, da bi pri morebitnih nesoglasjih o neizpolnjevanja zakonskih obveznosti med narodno skupnostjo in vlado ter drugimi državnimi ustanovami narodnostni mediji morali podpirati interese narodne skupnosti (in ne mene osebno!), tako kot so, na primer, vsi slovenski mediji v arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško nedvoumno podprli stališče slovenske politike.«
 

Funkciji sta in nista nezdružljivi

Je pa letos Kovacs Horvathu očital še nekaj. Preden so Horvatha njegovi sonarodnjaki januarja letos še za tretji mandat izvolili za predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, je trdil, da ta funkcija ni združljiva s funkcijo poslanca. Svoje pomisleke je posredoval tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in državnemu zboru, vendar se KPK z zadevo najprej ni hotela ukvarjati, mandatno-volilna komisija državnega zbora pa je ugotovila, da po določilih zakona o poslancih omenjeni funkciji nista nezdružljivi.
Pozneje se je senat KPK zadeve lotil ter v teh dneh objavil mnenje in priporočilo, v katerem ugotavlja, da Horvathovi funkciji, če bi ju tehtali po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne bi bili združljivi, a ker je ta zakon subsidiarne narave, nad njim prevlada zakon o poslancih, ki pa teh funkcij ne definira kot nezdružljivih. Senat KPK je zato državnemu zboru priporočil, da določbe zakona o poslancih s področja nezdružljivosti funkcij ter dejavnosti poslancev uskladi z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije »na način, da se kar najbolj prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj to lahko pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
V državnem zboru so potrdili, da so prejeli priporočilo KPK: »Posredovali smo ga članom delovne skupine za pripravo morebitnih sprememb zakona o poslancih.«