Zaradi energetske krize je sežigalnica edina izbira

Kljub temu, da Igor Horvat kot kandidat SDS za ljubljanskega župana ni novinec v lokalni politiki, pa ga širša javnost pravzaprav ne pozna. Več kot 20 let delovnih izkušenj si je nabiral predvsem v prodajnih oddelkih številnih podjetij, preizkusil pa se je tudi v podjetništvu, so zapisali v njegovi svetniški predstavitvi na občinski spletni strani. Horvat je bil zadnja štiri leta vodja svetniške skupine SDS v mestnem svetu. Ljubljano si predstavlja kot prijazno prestolnico za tuje vlagatelje in visoko tehnološka podjetja, po njegovem mnenju pa mora prestolnica postati prijazno mesto za vse meščane, tudi tiste, ki živijo zunaj središča mesta.

Ali podpirate projekt sežigalnice v Ljubljani?

Izgradnjo sežigalnice v Ljubljani podpiramo, saj zaradi energetske krize, ki je pred nami, druge izbire niti nimamo. Kot obljubljajo v Energetiki Ljubljana, bo sežigalnica v Ljubljani najmodernejša in v skladu s tehnologijami, ki zagotavljajo najnižje izpuste. Ker bo na podlagi tega uporaba premoga bistveno manjša, bosta kakovost zraka in kakovost življenja meščanov boljša. Izgradnja sežigalnice je najboljša rešitev, saj gre za energetsko izrabo goriva, ki ga proizvedemo iz mešanih odpadkov. Nikakor ne gre za sežiganje odpadne plastične embalaže, kot si nekateri meščani predstavljajo. Trenutni stroški odvoza teh odpadkov znašajo približno 20 milijonov evrov na leto, kar plačujemo vsi meščani tega mesta.

Ali bi morala Ljubljana slediti odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, ki bodo (ali so že) zmanjšale osvetlitev javnih stavb?

Do nedavnega je bila električna energija poceni in o skrbnem ravnanju večini ljudi ni bilo treba razmišljati. Pred nami je dolgotrajna energetska kriza, na katero nismo navajeni. Pred nami so izzivi, zaradi katerih bomo morali spremeniti svoje navade in se navaditi na manjšo porabo energentov. Za to bo odgovoren vsak izmed nas. Podpiramo zmanjševanje osvetlitev javnih zgradb, ker pripomore k skrbni porabi elektrike. Tako tudi kakovost in način življenja meščanov ne bosta bistveno okrnjena. Nekatera mesta že zmanjšujejo uporabo javne razsvetljave, in kot mi je znano, prebivalci s temi nimajo težav in ni večjega nasprotovanja.

Kako boste privabili potencialne investitorje in podjetnike? Kaj konkretno bo treba izboljšati?

Ljubljana kot srednjeevropska prestolnica mora biti zanimiva za potencialne investitorje. V interesu nam je, da v mesto prihajajo podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega in s tem kakovostna, dobro plačana delovna mesta. Zato si bomo prizadevali za več investicijskih spodbud za tovrstna podjetja. Zagotovili bomo več subvencij in spodbud v obliki kreditov in garancij za kredite, uvedli bomo možnost nakupa nepremičnin v lasti MOL na podlagi neposrednih pogodb. Seveda z zavezo, da podjetja poslujejo v Ljubljani najmanj deset let. V mesto je nujno treba privabiti več gostinskih in trgovskih ponudnikov iz celotne Slovenije ter s tem obogatiti ponudbo mesta.

Od vsega začetka smo podpirali, da se prostori bivše tovarne Rog uredijo. Zato smo v SDS podrli predlog ustanovitve novega javnega zavoda Center Rog, poudarja Igor Horvat. Foto: Jože Suhadolnik

Kako in do kdaj boste uresničili načrt o gradnji neprofitnih stanovanj?

Cene stanovanj v Ljubljani so izjemno visoke. Kdor rešuje svoj stanovanjski problem, se tega še kako zaveda. Ni pa Ljubljana v tem pogledu čisto nič drugačna kot druge evropske prestolnice, kjer so cene nepremičnin prav tako skokovito narasle. Gradnja neprofitnih stanovanj v Ljubljani na povprečno tržno ceno ne more bistveno vplivati.

Bistvo gradnje neprofitnih stanovanj je v tem, da zagotovimo določen fond stanovanjskih enot predvsem za mlade družine, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem. V svetniškem klubu SDS v mestnem svetu MOL smo vedno podpirali gradnjo neprofitnih stanovanj in vedno glasovali za načrte izgradnje stanovanj, ki jih je predlagal Javni stanovanjski sklad MOL.

Tudi v prihodnje se bomo zavzemali za gradnjo neprofitnih stanovanj, po ključu najema in prodaje. Torej, mlade družine in mladi nasploh, ki si trenutno ne morejo privoščiti nakupa stanovanja, bodo plačevali najemnino, ki sem jim bo štela v kupnino. Tako bodo na dolgi rok lažje rešili svoj stanovanjski problem.

Bo novi center Rog nadomestil delovanje skupnosti Avtonomne tovarne Rog?

Od vsega začetka smo podpirali, da se prostori bivše tovarne Rog uredijo. Zato smo v SDS podrli predlog ustanovitve novega javnega zavoda Center Rog. Ljubljana si nedvomno zasluži novo kreativno stičišče, kakor je Center Rog zdaj zasnovan. Kolikor sem seznanjen, bo novi Center Rog imel na voljo več kot 8000 kvadratnih metrov sodobnih produkcijskih površin in prostorov druge javne namembnosti, vključno z javnim parkom. Zasnovan bo na podlagi potreb bodočih uporabnikov, in sicer oblikovalcev, umetnikov, arhitektov in drugih uporabnikov ter zainteresirane javnosti. S tako zasnovo bo dodana vrednost v mestu.

Ker je med epidemijo prišel v ospredje pomen samooskrbe, je še kako pomembno vprašanje, ali veste, koliko je kmetij na območju MOL? In kakšno vlogo ste jim namenili v svojem programu?

Pomen samooskrbe ima pri nas in tudi širše vse večjo težo. Zato bomo podpirali meščane, da kupujejo hrano od lokalnih pridelovalcev, po možnosti od kmetij z območja Mestne občine Ljubljana. Trenutno je na območju Mestne občine Ljubljana nekaj čez 800 delujočih kmetij, povprečna velikost pa znaša sedem hektarjev. Pomembno je, da kmetije ohranijo svoje delovanje in nenehno dopolnjujejo svojo ponudbo. Tudi v prihodnje bomo zagotavljali sredstva za investicije za obnovo objektov, za razvoj dopolnilnih dejavnosti, za razvoj turizma na kmetijah itd. Podpirali bomo prodajo sadja in zelenjave lokalnih kmetij na živilskih tržnicah v Ljubljani, kjer bodo imeli lokalni pridelovalci prednost in posebno obravnavo. Več prostora bomo lokalnim kmetijam namenili tudi v mestnem glasilu Ljubljana ter jim s tem povečati prepoznavnost. V prihodnjem mandatu bomo povečali število vrtičkov po Ljubljani in s tem vsem meščanom ponudili možnost obdelave zemlje in pridelave svojih vrtnin.