Pred epidemijo je bilo v Ljubljani, ob približno tristo tisoč prebivalcih, po podatkih državnega centralnega registra registriranih 24.000 psov, trenutno pa jih je osemsto oziroma dobre tri odstotke več. Po preklicu epidemije oziroma ob rahljanju ukrepov v ljubljanskem Zavetišču Gmajnice še ne zaznavajo odstopanj v številu zapuščenih živali.

Zanimanje za posvojitve predvsem psov ostaja veliko, tako da imajo v zavetišču le sedem psov, kar je veliko manj kot pred epidemijo in ostaja v povprečju nizkega števila, ki so ga dosegli med njo. Na drugi strani se zaradi začetka sezone hitro povečuje število mačk, a ne bolj kot v primerljivih preteklih obdobjih, navajajo na Gmajnicah. Trenutno imajo nameščenih 120 mačk, pretežno neželenih mačjih mladičev, katerih zapuščanje je izrazito sezonskega značaja in tako kot pretekla leta žal spet v polnem razmahu. Pri tem dodajajo, da novo ljubljansko zavetišče od leta 2020 zagotavlja oskrbo zapuščenih živali tudi za več drugih občin. Število zapuščenih živali, tudi mačk, se tako v skladu s trendi zadnjih let v Ljubljani zmanjšuje, kar je posledica več uspešnih projektov, predvsem sterilizacije in kastracije mačk v okviru projekta Prostoživeče mačke v mestu.



Tudi Javni zavod Živalski vrt Ljubljana skrbi za obveščanje in ozaveščanje javnosti, spodbujanje odgovornega skrbništva med skrbniki živali kot tudi odgovornosti celotne družbe. Eden od projektov, ki so temu namenjeni, je »Garfield« – s ključnimi sporočili opremljen mestni avtobus, ki v različnih delih mesta vsak dan spodbuja občane k odgovornemu odnosu do živali. Novost v zavetišču pa so priprave na prve vzgojno-izobraževalne počitnice otrok, ki potekajo prav zdaj in za katerih organizacijo in izvedbo skrbita javna zavoda Mala ulica in Mladi zmaji. Vsekakor pa je najpomembnejši projekt MOL na tem področju novo Zavetišče Ljubljana, ki je bilo kljub nepredvidljivim epidemičnim časom končano lani.

Projekt je zasnovan z željo, da bi živalim in s tem tudi občanom ponudili še boljšo oskrbo in pomoč ter hkrati s smiselno umestitvijo objektov, z namenom ločevanja čistih in nečistih poti, zagotovili čim večjo varnost za vse. Epidemija covida-19 je bila prvi dokaz, da sta Ljubljana in Slovenija takšno zavetišče potrebovali. Čeprav je bilo ob njenem začetku še nedokončano, je bilo ljubljansko zavetišče edino, ki je bilo ves čas odprto tako za sprejem kot oddajo živali in na razpolago občanom, ko so ga najbolj potrebovali.

Preverjanje posvojiteljev

Marsikje v tujini je posvojitev živali precej strogo urejena in jo ljudem, ki ne izpolnjujejo pogojev zanjo, zavrnejo. Kljub visokemu standardu je lahko ovira zaposlitev, ob kateri je jasno, da bodo živali velik del dneva prepuščene same sebi. Tudi v ljubljanskem zavetišču vsak kandidat za posvojitelja najprej izpolni vprašalnik, s katerim preverjajo, kakšne razmere lahko ponudi živali in kakšno žival si želi oziroma kaj od nje pričakuje. Temelj uspešne posvojitve je namreč čim večje ujemanje. Naslednji korak je razgovor, na katerem se s podvprašanji pojasnijo nejasnosti, napačno razumljena vprašanja in dopolnijo pomanjkljive informacije. Ogled živali je šele na tretjem mestu.



Zavrnjenih je zelo malo kandidatov, v povprečju deset od približno sedemsto na leto. Več jih samih odstopi od posvojitve, večinoma zato, ker jih več kandidira za isto žival (navadno za psa), posvojitelj pa je lahko le eden. Vse posvojitve psov se po določenem času preveri, posvojitve mačk pa v primeru zadržkov, pomislekov, po prejeti prijavi ali kot naključno izbiro. Preverjanje večinoma opravijo prostovoljni predstavniki zavetišča, ki so za to pooblaščeni, in med postopkom pišejo zapisnik. Med epidemijo preverjanja zaradi preventive oziroma ukrepov niso izvajali.

Ujemanje pred videzom

Eno od pomembnih vodil je, da »žival nikoli ne more biti darilo za otroka, saj ni igrača, ki bi jo zvečer lahko pospravili v škatlo in se nanjo spomnili ob naslednji priložnosti. Lahko pa so otroci soudeleženi pri njeni posvojitvi oziroma nakupu. Torej, če si starši želijo živali, če sprejmejo vso odgovornost in skrb zanjo, je pogoj seveda izpolnjen. Pri tem je celo zaželeno, da so otroci vključeni v skrb za žival in so njeni soskrbniki. Tako se učijo pravilnega odnosa do živali, odgovornega skrbništva in pridobijo izkušnje za kasnejše življenje, ko bodo kot odrasli sami sprejemali odločitve,« navajajo v Zavetišču Ljubljana.

​Mladiči v povprečju veliko hitreje najdejo nov dom kot odrasle živali, saj je še vedno utrjeno prepričanje, da mladiča lahko »po svoje navadiš«. Nekaj resnice sicer je v tem, pravijo na Gmajnicah, večinoma je vedenje psov res odvisno od vpliva okolja. A je zato toliko pomembnejša pravilna vzgoja. Pri mačkah pa ni vedno tako, te so bolj samostojne, drugačne od psov. Velika večina zapuščenih mačk je mladičev, zato je tudi izbira velika, interesa za posvojitev odraslih mačk pa malo. Se pa zadnji dve leti vse več kandidatov odloča tudi za posvojitev odraslih, celo starejših živali in živali s posebnimi potrebami. Občani so namreč bolje ozaveščeni, imajo več znanja in se vse bolj premišljeno odločajo za ta pomembni korak v življenju ter v skladu z našimi priporočili dajejo ujemanju prednost pred videzom, še ugotavljajo v Zavetišču Ljubljana.