Zagor in Komandant Mark v Knjižnici Otona Župančiča

Na Ta veseli dan kulture se je v različnih enotah Mestne knjižnice Ljubljana začel tudi Teden italijanske kulture z različnimi predavanji, tudi potopisnim (s potovanja draveljskih pevcev po Siciliji), razstavama, filmskimi projekcijami, izobraževalno delavnico (o osnovnih komunikacijskih veščinah v italijanščini) in koncertom (italijanske glasbe trecenta, renesanse in baroka). Za otroke pa so pripravili jezikovno delavnico in ure pravljic.

Italija je dežela bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter hkrati dežela izjemnih naravnih bogastev, ki jo krasi slikovita pokrajina goratega apeninskega polotoka ter bujna vegetacija, ki jo omogoča milo sredozemske podnebje ter tudi dramatična alpska krajina skrajnega severa, je ob tednu, ki se bo – z izjemo posameznih razstav – zaključil do petka, 7. decembra, zapisal vodja kulturnih programov v Mestni knjižnici Ljubljana Mare Lakovič.

Največ dogodkov bo v osrednji Knjižnici Otona Župančiča (KOŽ) na Ajdovščini, poleg tega pa še v Trubarjevi hiši literature in v šišenski ter viški knjižnici (Prežihovega Voranca); na teh lokacijah bodo tudi predavanja in filmske projekcije. Jezikovna delavnica za otroke bo v sredo, 5. decembra, ob desetih dopoldne v viški knjižnici, popoldanske ure pravljic pa bodo v KOŽ, v knjižnicah Bežigrad, Črnuče, Šiška, dr. France Škerl (v BS 3), Glinškova ploščad in Šentvid. Vse pravljice bodo v slovenščini, razen tiste v Šiški, v kateri se sprašuje, Ali italijanske mačke mijavkajo po italijansko in slovenske po slovensko?, ki pa jo bodo kljub pripovedi v italijanščini razumeli otroci od 4. leta dalje.

Filmi bodo predvajani v originalnem, italijanskem jeziku z angleškimi podnapisi, na sporedu pa bodo Gli amici del Bar Margherita (2009, o tem, kako si osemnajstletnik v petdesetih letih XX. stoletja v sanjah prizadeva, da bi postal obiskovalec slovečega bolonjskega bara), Vinoidento (2013, o abstinentu, ki postane največji poznavalec vin), Ma che ci facciok qui! (2006, o 18-letniku ki se mu podre načrt o potovanju po Evropi, zato pobegne z mopedom) in Il giovane favoloso (2014, o življenju, upih, utvarah in razočaranju velikega pesnika Leopardija).

Filmski plakati

O petdesetletnici klasičnega italijanskega filma govori razstava originalnih filmskih plakatov, ki bo v KOŽ odprta do 13. januarja, razstavo pa danes zvečer ob sedmih predstavlja njen kustos. V Knjižnici Prežihovega Voranca bodo do nedelje, 9. decembra, na ogled črno-beli portreti sodobnih italijanskih pisateljev, ki jih je posnel fotograf Michele Corleone. V ponedeljek, 10. decembra, pa se bo razstava preselila v Knjižnico Šiška, kjer bo na ogled do konca leta.

Tematike predavanj sežejo od filozofskih mitov našega časa, prek zgodovinskih tem od zedinjenja Italije do vzpona fašizma, izkušenj v nemških koncentracijskih taboriščih in sodobnih tem. Recimo o italijanskem striparju in založniku Sergiu Bonelliju (avtorju kultnih stripov Mister No in Zagor, ter založniku v nekdanji Jugoslavji priljubljenih likov, kot sta bila Dylan Dog in Komandant Mark). In nazaj v zgodovino – vse do uganke pokopanih pompejskih fresk, preko vsestransko genialnega Leonarda da Vincija do izbranih baročnih umetnin (iz stoletne ljubljanske Narodne galerije) in mitraizma, religije rimskega cesarstva (ki je svoje mesto našla tudi v naših krajih).

Prisluhniti bo mogoče predavanjem o odkritju individualnosti v italijanskem humanizmu in renesansi, o italijanskem dramatiku, igralcu in režiserju (in nobelovcu) Dariu Foju, o vplivu italijanske literature na slovensko (predavanje z naslovom, povzetim po Prešernovi Glosi: Kaj Petrarkov, kaj nam Tasov treba pevcov je prijetnih?), o rojstvu opere (leta 1597 je Jacopo Peri ustvaril Dafne), o posebnem mestu italijanščine med romanskimi jeziki, o prostorski kulturi in arhitekturi Italije od prazgodovine do sodobnosti, ki jo zaznamuje tudi italijanska moda – predavanje Kako je Italija oblekla (in tudi slekla) svet: zgodovina italijanske mode.

Izjemno aktualen pa bo nocojšnji nastop Widad Tamimi v Trubarjevi hiši literature ob 20. uri) z naslovom Vetrnica v vetru. Pisateljica Widad Tamini se je rodila v Milanu v italijansko-judovsko-palestinski družini – in živi v Sloveniji, kjer, med drugim, deluje pri izobraževanju beguncev v Sloveniji.