Z listjem zamašeni žlebovi pogosto vzrok zamakanja

Silovita neurja običajno povzročijo ogromno škode na stanovanjskih hišah in drugi infrastrukturi. Orkanski veter z dežjem pred mesecem dni je v prestolnici v pičli uri odkril na desetine streh in zalil še več kleti. Toda vprašanje je, ali nemara dolgotrajno deževje ne povzroča več manjših škod na objektih.

Člani Gasilske brigade Ljubljana, ki letos praznuje 100-letnico obstoja in trenutno šteje 150 članov, od tega je 130 operativnih gasilcev, so v minulih dveh dneh morali zaradi nenehnega deževja večkrat posredovati.

Kot nam je povedal Anže Bitenc, predstavnik Gasilske brigade Ljubljana, so morali v Ljubljani prazniti 16 zalitih kleti. »Hkrati smo morali zaradi zamakanja prekriti streho.« Zlasti so bile izpostavljene tiste strehe, ki jih je prizadelo neurje pred mesecem dni in jih lastniki še niso mogli sanirati.

Boštjan Mišmaš, vodja sektorja za kanalizacijo v podjetju Voka Snaga, nam je povedal, da je deževje v preteklih dneh povzročalo težave in v posameznih hišah zalilo kleti, v katerih se je nabralo od nekaj centimetrov do nekaj deset centimetrov vode. Deževje je znova zalilo tudi podvoz v Zalogu. »V primeru silovitih in hipnih neurij so podvozi problem, saj se praviloma zelo hitro zamašijo, ker sistem ne more tako hitro odvajati vode. Pri trajnejših nalivih, kljub relativno veliki količini padavin, pa se je izkazalo, da sistem zmore požirati in odpeljati vodo.«

Ljubljanski gasilci so morali minule dne večkrat posredovati zaradi zalitih kleti Foto Pgd Ljubljana-vič

14 litrov na kvadratni meter

Ljubljana je zlasti v primeru dolgotrajnejših nalivov precej ranljiva, saj je kotlina, obdana z griči, s katerih ob nalivih priteka voda. Ko podtalnica in reke narastejo, kot so minule dni, voda nima več kam odteči in poplavi nižje ležeča območja. Dobra rešitev so denimo ponikalni odvodniki. »A to je v Ljubljani mogoče le na nekaterih območjih, denimo v enem delu Šiške in za Bežigradom, kjer je podlaga gramoz. Na območju Viča, Galjevice in denimo Murgel je podlaga ilovica, kjer za ponikalne odvode ni toliko možnosti,« pojasni Mišmaš in dodaja, da je sistem odvodnjavanja meteornih vod in kanalizacije v Ljubljani dimenzioniran tako, da mora prenesti vodo močnega 15-minutnega naliva, ko pade 14 litrov vode na kvadratni meter. Kar po vseh strokovnih merilih zadostuje. Seveda pa ne more pokriti ekstremnih padavin in dogodkov, ki pa jih je vse več.

Gasilci so že pred časom za občane Ljubljane sestavili seznam preventivnih nasvetov, kako se pripraviti na deževje. Kot smo izvedeli, občani gasilce kličejo tudi zaradi manjše luže, ki je nastala zaradi naliva. Pogosto se izkaže, da so denimo žlebovi na hiši neočiščeni. To je problem zlasti v jeseni, ko listje odpada. Ko pride naliv, voda ne more odtekati po načrtovani poti in namoči fasado in zalije kleti. Več težav z listjem in zamašenimi odtoki so denimo opazili že letos poleti, ko je bila huda suša in je listje na drevesih rjavelo in se osipalo.

V Voki Snagi so nam še povedali, da pitna voda nikoli ni bila ogrožena, saj gre za zaprt in zelo nadzorovan sistem.