Vse svoje vozijo s seboj, tudi hišico

Avtodomarji vozijo vse svoje s seboj, kakor nekakšni hitri polži imajo s sabo tudi hišico. Pod noč potrebujejo samo primerno parkirišče – in to je to. Potem ko se je število sodobnih nomadov začelo povečevati – v Evropi je registriranih že več kot dva milijona avtodomov, v Sloveniji več kot sedem tisoč –, so jih marsikje začeli preganjati s parkirišč in usmerjati na posebej zanje vsaj delno urejena počivališča.

V prestolnici sta najbližje Prešernovemu trgu počivališči Colonial pri Mercatorju na Parmovi in Masarykova v izteku Njegoševe ulice. Na Parmovi, kjer je prostora za pet avtodomov, no, toliko je na parkirišču označenih prostorov in toliko je električnih priključkov, je v včerajšnjem jutru stal en francoski avtodom, v petek zjutraj sta bila tam angleški in francoski avtodom, pozno popoldne je bil opažen pri iskanju postajališča irski avtodom. Prav pompozno zgoraj omenjeni postajališči pač nista označeni, prej bi rekli, da nista označeni, saj smo jih še Ljubljančani iskali. Letos poleti je na Parmovi, kjer je postajališče kakšnih pet let, za dve do tri noči postalo okrog 50 avtodomov – natančne statistike pa ni, saj je edina pristojbina parkirnina, ki znaša za 24 ur 12 evrov; v to ceno je všteta tudi elektrika.

Na Masarykovi je avtodomarjem na voljo 20 prostorov z elektriko, deset od teh je opremljenih tudi z vodo. Za (neskromnih) 25 evrov so na voljo tudi sanitarije – zdi se, da z zanimivim hranjenjem ključa – pa kemične sanitarije in izpust za odpadne tekočine. Druga ljubljanska postajališča so bližje avtocestnemu obroču.

Na spletnem naslovu www.camperstop.si je navedenih 152 lokacij v Sloveniji, kjer so popotniki z avtodomi dobrodošli gostje. V mreži postajališč za avtodome, nositeljica in pobudnica projekta je občina Mirna na Dolenjskem, je vključenih 89 slovenskih občin. Koliko je v resnici postajališč za avtodome (PZA) v Sloveniji, je težko ugotoviti. Ocene segajo do števila štiristo, spletna stran Avtokampi.si jih navaja 65, seveda pa je za avtodome prostor tudi v večini od drugih na isti spletni strani navedenih 120 kampih.

V osrednji Sloveniji je po istem viru takšnih postajališč 17, kampov pa 25, od tega je na območju MOL evidentiranih sedem postajališč in kamp na Ježici. V okolici pa so postajališča še v Dolskem, Cerknici, Smledniku (kjer je poleg Kanuja še kamp v Dragočajni), v Grosuplju, dve v Litiji, v Kamniku, Višnji Gori, Starem trgu pri Ložu in v Tuhinjski dolini pri termah Snovik.

Počivališča ob končnih postajah

Počivališče pri gostilni Vrbinc na Peruzzijevi je ob avtocesti in je predvsem prehodno. Upravitelj Mladen Bilić pravi, da se devet desetin gostov ustavi za eno noč, preostali za dva, tri dni, so pa prav letos pri njih ostali kanadski popotniki z avtobusom avtodomom pri njih kar deset dni. Sogovornik pravi, da imajo številni avtodomarji svoja kolesa, nekateri tudi skuterje, tako da je lokacija 3,5 kilometra od središča Ljubljane in z bližnjim postajališčem mestnega prometa zanje zelo primerna.

Julija in avgusta so bili pri Vrbincu zelo dobro zasedeni, skoraj polni. Imajo 20 opremljenih prostorov na asfaltni površini, še kakšen več lahko malo ceneje prenoči na travnati površini; ko je vse polno, se najde kakšen prostor še pri bližnjem avtomehaniku. To poletje je prejel Mladen Bilić v enem samem dnevu 262 klicev. Med gosti je, zlasti avgusta, največ Italijanov, sledijo Nemci in Nizozemci, nekaj je bilo letos Angležev, Čehov, Romunov; tudi posamezne goste iz Azije so že gostili.

Elektrika je del obvezne opreme prostora za avtodome, pri Vrbincu imajo tudi vodo za polnjenje rezervoarjev, pa sanitarni blok s toplo vodo in prhami ter prostorom za pomivanje posode, prostor za praznjenje kemičnih stranišč. Cena za eno noč je 25 evrov, pri njih lahko za 20 evrov prenočijo tudi popotniki s šotori, če jim prostor, opremljen za avtodome, ustreza. Ločenega šotorišča pa nimajo.

Po večerji brezplačna prenočitev

Slab streljaj od Vrbinca je ob Ljubljanici znana gostilna Livada, kjer sta urejeni dve parkirišči za skupaj 15 avtodomov – eno ob restavraciji, drugo pa na nasprotni strani ceste, ki je mirnejše in tik ob ob Ljubljanici. Vendar to postajališče še nima urejenih priklopov na elektriko in vodo, prav tako nima možnosti izpusta odpadne vode. Za avtodomarje, ki v restavraciji kosijo ali večerjajo, je uporaba PZA za tisti dan brezplačna, sicer pa morajo odšteti deset evrov. Pri Kovaču v Dobrunjah oziroma v Sostrem je ponudba podobna – deset evrov ali brezplačno; je pa deset PZA povsem opremljenih, pa še sanitarije s tušem so na voljo.

Z večine ljubljanskih PZA ni prav daleč do mestnega avtobusa. Omenjeni Kovač je ob končni postaji 13-ke, na Dolgem mostu pa je na mestnem parkirišču P&R ob postajališču Biciklja tudi končna postaja šestice, urejenih pa je tudi 11 postajališč za avtodome. Opremljena so z elektriko in vodo, kemičnimi sanitarijami in izpusti, uporaba pa je brezplačna. Seveda pa ne gre za najbolj mirno lokacijo.

Največ prostora je za avtodome na Ježici, kjer je mestni promet prav tako blizu. V CamParku je urejenih deset PZA (parcela deset evrov, elektrika štiri evre), Ljubljana Resort pa je največji ljubljanski avtokamp za 600 ljudi s 177 parcelami z elektriko in vodo. In vsem, kar sicer potrebujejo avtodomarji. Temu primerna je tudi cena: v tej posezoni je za eno osebo s turistično takso, električnim priključkom, enkratnim plačilom za odnos smeti in prijavo treba odšteti 20 evrov, za dve osebi pa skoraj 33 evrov.