Volja za gradnjo je, denarja pa (še) ni

Vodice – V sedmih letih, odkar so v vodiški občini začeli snovati projekt gradnje Kopitarjevega centra v Vodicah, jim je do zdaj uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Finančnih sredstev v letošnjem občinskem proračunu za naložbo v vrednosti 15 milijonov niso predvideli, o proračunu za prihodnje leto in za leto 2022 pa bodo občinski svetniki predvidoma razpravljali prihodnji mesec.

Za uresničitev projekta z dolgo brado, v katerega sodi tudi ureditev Kopitarjevega trga in trga Pod lipami, se morda vendarle obetajo boljši časi. Vodiška občina je namreč sredi leta objavila javni poziv promotorjem, konkretnejši interes pa je izrazil le en zasebni investitor, s katerim zdaj potekajo usklajevanja. »Zdaj je v pripravi pravna podlaga za sprejetje odloka o javno-zasebnem partnerstvu na občinskem svetu,« pojasnjuje Tatjana Resman, višja svetovalka za prostorsko načrtovanje v vodiški občini.

Primera dobre prakse ni

Na vprašanje, na kaj mora biti občina pozorna pri projektu javno-zasebnega partnerstva, so z računskega sodišča odgovorili, da mora najprej ugotoviti obstoj javnega interesa ter preveriti ekonomske, pravne, tehnične, okoljevarstvene in druge pogoje projekta. Prav tako mora oceniti ekonomsko upravičenost njegove izvedbe v primerjavi z izvedbo v obliki klasičnega javnega naročila ter identificirati in porazdeliti vsa tveganja med partnerji. Dodajajo, da so pri preverjanju projektov v okviru javno-zasebnega partnerstva ugotovili precej nepravilnosti, in sicer s področja načrtovanja, izvedbe postopka izbire zasebnega partnerja in tudi pri nadzoru nad izvajanjem projekta.



Zato varuhi javnih financ ne morejo navesti nobenega projekta v okviru javno-zasebnega partnerstva kot primera dobre prakse, ker ga preprosto ni. Računsko sodišče je namreč pred časom opravilo revizijo uspešnosti poslovanja vlade in finančnega ministrstva pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva. Pri tem je izpostavilo več ugotovitev v zvezi z (ne)vzpostavitvijo pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva in pomanjkljivostjo pravnega okvira, kar je vplivalo tudi na izvedbo tovrstnih projektov v občinah.

V tekmo za evropski in državni denar

Za načrtovano gradnjo Kopitarjevega centra z okoli 7500 kvadratnimi metri neto površin se je občina, po besedah Resmanove, odločila zaradi neustreznih prostorov zdravstva, pošte in trgovine. Objekt bo poslovno, upravno in kulturno središče. Vanj bodo preselili tudi knjižnico, novi prostori bodo namenjeni društvom in občinski upravi. Urediti nameravajo še spominsko sobo domačina Jerneja Kopitarja, slovenskega jezikoslovca in člana Zoisovega krožka, ki je v širši slovenski javnosti po krivici prezrt. Morda je še najbolj znan po sonetu Franceta Prešerna, ki se konča z verzom »Le čevlje sodi naj Kopitar«.

Po besedah Resmanove bo občina za izvedbo projekta poskušala pridobiti tudi evropska in državna finančna sredstva pa tudi denar Eko sklada. Projekt je podprt v okviru kandidature Ljubljane za evropsko prestolnico kulture 2025. »To je eden izmed redkih projektov, ki imajo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in so pripravljeni za izvedbo. Zagotovo bo zanimiv tako za lokalne kot tudi za druge uporabnike in ponudnike,« je prepričana Resmanova. Za izdelavo projektno-tehnične dokumentacije so doslej porabili 485.000 evrov.