Neomejen dostop | že od 9,99€
Od prvega novembra do konca leta bodo v prestolnici veljale nižje cene daljinskega ogrevanja. »Zaradi ugodnega gibanja cen energentov ceno toplote znižujemo za okoli 12 odstotkov. Energetika Ljubljana je tako že drugo leto zapored med cenovno najbolj ugodnimi ponudniki daljinske toplote v Sloveniji. Še cenejše ogrevanje imajo le v Velenju in Celju, kjer so cene nižje zaradi sežigalnice, saj ne plačujejo kuponov CO2,« pojasnjuje Samo Lozej, direktor ljubljanske Energetike.
Na poti k ogljični nevtralnosti so poleg Mestne občine Ljubljana (MOL) zavezani tudi Javni holding Ljubljana (JHL) in z njim povezana podjetja. »Zagotovo je že danes nujno potrebno delovanje biomasnega kotla, ki ga bodo izvedli v Energetiki, in predvsem objekt za energetsko izrabo odpadkov.
Ta bo, kot pravi Krištof Mlakar, direktor JHL, omogočil, da bodo odpadke ne le termično obdelali, temveč iz njih tudi pridobivali energijo. »Ker takrat ne bomo plačevali kuponov CO2, bo to za naše uporabnike oziroma odjemalce pomenilo bistveno bolj prijazne cene daljinskega ogrevanja,« je dodal Mlakar.
»Seveda je jasno, kaj to pomeni. To so čim nižje cene,« je pripomnil župan Zoran Janković in dodal, da so za 12,4 odstotka nižje cene »lepo darilo za 48 odstotkov odjemalcev daljinskega ogrevanja v Ljubljani. Na vprašanje, kakšne bodo cene ogrevanja v začetku januarja prihodnje leto, je Lozej odgovoril: »Po novem letu bomo ponovno ovrednotili zakupe energentov. Trenutno imamo odprtih kar nekaj razpisov, zato bomo takrat tudi vedeli, ali bodo veljale obstoječe cene ogrevanja ali ne.« Sicer pa je po njegovih besedah Energetika tudi pri distribuciji plina najcenejša v Sloveniji, saj cena znaša 53 evrov za megavatno uro, medtem ko imata, denimo, družbi Gen-I in Petrol ceno postavljeno na okoli 58 evrov za megavatno uro. »Pričakujemo, da bomo tudi ceno plina po novem letu še nekoliko znižali,« je še dodal Lozej.
Glede bodoče sežigalnice v Ljubljani je župan Janković ponovil, da je trenutno najprimernejša lokacija na Barju v neposredni bližini Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). »Zagotavljam, da bo s sežigalnico zrak v Ljubljani čistejši, položnice za ogrevanje pa nižje za okoli 20 odstotkov,« je dodal. Na vprašanje, kdaj bo torej prestolnica dobila sežigalnico, pa je odgovoril, da si želi, da bi bila zgrajena v štirih do petih letih.
Po dveh desetletjih v prenovo tržnice
Prostor na območju zdajšnje osrednje mestne tržnice se bo v prihodnjih letih bistveno spremenil. Po skoraj 20-tih letih so namreč na magistratu zagnali projekt prenove tržnice skupaj z gradnjo podzemne garažne hiše, ki je že od vsega začetka sprožala negativen odziv v javnosti in celo ustanovitev civilne iniciative »Tržnice ne damo.« Kot pravijo na MOL, bodo »s tem projektom, za katerega so pridobili kar 16 soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja, izboljšali kakovost življenja, dela in javnega prostora na tem območju.« Osrednjo pozornost pa namenjajo ohranjanju Plečnikove dediščine ter drugih pomembnih elementov kulturne dediščine na tem območju. Po besedah župana Jankovića je to eden izmed njegovih treh projektov, ki jih v 18-tih žal ni uspel uresničiti. Poleg prenove tržnice sta to še projekt gradnje stanovanjskega naselja v Stanežičah (ta je ostal neuresničen zaradi nedokončanega kanalizacijskega kanala C0) in pa gradnja kopališča Ilirja, ki ga bodo v kratkem tudi zaključili. Gradbeno dovoljenje za prenovo mestne tržnice župan pričakuje še letos, sledi izdelava PZI dokumentacije, izbor izvajalca in začetek gradnje. Da se bo začel projekt tudi dejansko uresničevati, pa so včeraj že obvestili tudi najemnike tržnice, ki pa po Jankovićevih besedah niso imeli (negativnih) pripomb.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji