Staranje kolesarske poti na trasi pionirske železnice

Prva in še vedno ena redkih ljubljanskih kolesarskih poti, ki niso speljane ob vozišču, med Koseškim bajerjem mimo živalskega vrta do Rožne doline, po trasi nekdanje pionirske železnice, je po desetletjih od ureditve in asfaltiranja v precej slabem stanju. Poleg kolesarjev je na njej veliko sprehajalcev, tekačev in drugih rekreativcev. Podobna je populacija na Poti spominov in tovarištva, tako da so ob korektnem obnašanju lahko zadovoljni vsi.

Večji problem lahko nastane v gozdu, kjer je asfalt marsikje naguban in razpokan, saj ga dvigujejo korenine okoliških dreves. To utegne biti ob spustu, ko je zaradi zavojev tudi preglednost manjša, problematično. Ob koncu poletja je bila steza na odprtem vedno ožja, saj je kazalo, da niti trave niti grmovja vsaj letos še nihče ni pokosil in obrezal. V teh dneh je stanje nekoliko boljše, grmovje ob zaključku oziroma ob neoznačenem začetku v Rožni dolini pa še vedno sega predaleč na kolesarsko pot.

Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili, da to kolesarsko povezavo vzdržuje KPL kot koncesionar. Dodali so, da celostne prenove te kolesarske steze trenutno ne načrtujejo, po pregledu pa bodo po potrebi sanirali morebitne poškodbe in obrezali rastje. Drugo vprašanje je, kako bi bilo mogoče preprečiti, da kolesarski prehod pred spustom proti bajerju in tamkajšnjemu lokalu ne bi bil vedno zaparkiran.

Zaraščeni pločniki

Ljubljana na srečo ni povsem zabetonirana, res pa je, da je včasih tudi zelenje, če že ne moteče, vsaj omejujoče. Če odmislimo invazivne rastline, gre za zaraščene pločnike, bujne žive meje, vzpenjalke in nizkorasla drevesa, ki segajo na pločnik in zastirajo pogled ne le pešcem in kolesarjem, temveč tudi voznikom. Med pobudami meščanov je tako mogoče prebrati, da je tu in tam pločnik »na nekaterih delih popolnoma prerasel plevel«, da je »pločnik ob celi ulici zapleveljen«, da se »po opornem zidu razrašča rastlinje iz vrtov hiš ob cesti, tako da se normalna odrasla oseba komaj prebije čez nekatere odseke«.

Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pravijo, da so »struganje plevela med robniki« posredovali v obravnavo izvajalcu čiščenja občinskih cest na območju MOL, ki bo storitev »glede na prioritete del izvedel v razumnem roku«. Posamezne mestne prometnice so sicer vključene v načrt čiščenja cest na območju MOL, ki, pojasnjujejo na mestni upravi, predvideva različno pogostost letnega intenzivnega strojnega čiščenja. Mestna pristojnost pa ne seže do občinskih meja. Za razraslo grmovje na enem od viških nadvozov nad železniško progo je tako pristojen državni koncesionar.

Spet drugemu meščanu, ki opozarja na drevesa ob bežigrajski poslovni zgradbi in travniku, »katerih krošnje segajo tako nizko, da je hoja pod njimi praktično nemogoča, še posebej je problem ob dežju, ko je edini možen prehod po kolesarski stezi«, so odgovorili, da bodo preverili stanje »dreves na zemljišču v lasti občine in ga po potrebi uredili. Drevesa pred poslovno zgradbo pa niso v lasti MOL, temveč so last etažnih lastnikov.« Dodajmo, da je v tem primeru lastništvo vsaj določeno, kjer tega ni, pa zemljišča in ploščadi, na primer čakajoč na sodne določitve o pripadajočih zemljiščih, nezadržno propadajo.