Skakalni center Mostec kmalu ne bo več varen

Železna ograja, ki visi na starih betonskih stebrih, je zelo poškodovana in majava. A kot pravi Žiga Mandl, glavni trener in direktor Skakalnega kluba Ilirija, so jo že hoteli zamenjati: »Pa so starejši člani kluba menili, naj ostane, saj ima skoraj že spomeniško vrednost in spominja na tiste davne čase razvoja smučarskih skokov.«

Skakalnic leta 1972 na lokaciji v dolini v Mostecu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib niso zgradili naključno: »Tam je pravo malo mrazišče, temperatura je vedno za dve do tri stopinje Celzija nižja kot v okolici,« pravi Žiga Mandl. Prvo skakalnico so tam tako postavili že pred vojno leta 1938, menda pa je manjša stala že prej.

Žiga Mandl, trener in direktor Skakalnega kluba Ilirija, meni, da ima skakalni šport ob zelenih zimah dobro prihodnost.

V Mostecu skače 90 mladih

Ko se poleti sprehodimo mimo skakalnic, je občutek res čuden, saj ponavadi samevajo. Nikjer nikogar. »Ni čisto tako,« v smehu pravi Mandl. »V skakalnem centru Mostec, ki je center za skakalce do 15 let, so vsak dan treningi. Ti so običajno po 17. uri popoldne. Z izjemo zime, ko naše skakalce vozimo v Planico. V Skakalnem klubu Ilirija tako skače kar 90 otrok in mladincev.« Mandl potrjuje, da s podmladkom nimajo težav, kar pripisuje tudi socialno naravnani politiki skakalnega športa v Sloveniji. »Šport je postal draga reč, zato je športno udejstvovanje otroka pogosto odvisno od staršev in njihove zmožnosti financiranja. Pri nas morajo starši na leto za otroka odšteti okoli 1500 evrov, v kar je vključena vadba v klubu in oprema.« Številka v resnici ni visoka in se res ne more primerjati, denimo, s tenisom ali alpskim smučanjem, kjer je vse precej dražje.

V Mostecu je pet skakalnic, šestmetrska, desetmetrska, 20-, 40- in velika 60-metrska. Tako center omogoča dostojno vadbo smučarskih skokov. Poleg omenjenih 90 mladih skakalcev je v klubu včlanjenih še 40 delavcev, podpornikov in zanesenjakov, ki v resnici vzdržujejo dotrajano infrastrukturo skakalnic.

Ograja je še iz leta 1972, torej je stara več kot pol stoletja.

»Morali bi zamenjati plastiko na skakalnicah, napeljati novo elektriko, vodovodno napeljavo za močenje skakalnic in izdelavo umetnega snega, pobarvati sodniški stolp, če omenim le nekaj nujnih posegov. Za tako prenovo bi po moji oceni potrebovali okoli 700.000 evrov. Tovrstno obnovo moramo izpeljati v treh do štirih letih, sicer center ne bo več varen za uporabo,« je poudaril Mandl.

Najboljša
štiridesetica v Evropi

Od leta 2007 je lastnica centra ljubljanska občina, upravlja pa ga Zavod za šport Ljubljana. Redno letno vzdrževanje stane več deset tisoč evrov. Popolnoma nov center z najsodobnejšo tehnologijo in opremo bi stal od dva do tri milijone evrov. MOL bo zgradil ali prenovil Kopališče Ilirija, Gimnastično dvorano, kopališče v Vevčah, Atletski stadion v Šiški, zgradili bodo tudi nov Plezalni center.

»Gradnja novega skakalnega centra na Mostecu ni načrtovana, ampak se dogovarjamo o prenovi.« Povejmo, da je na skakalnicah Mosteca treniralo kar nekaj naših najboljših skakalcev – od Primoža Ulage, Matjaža Debelaka, Gorana Janusa, Damjana Frasa, Jerneja Damjana, Jureta Radlja, Igorja Medveda pa vse do sedanjih odličnih skakalcev Špele Rogelj, Urše Bogataj in Lovra Kosa. Mandl pravi, da so v preteklosti na Mostecu trenirale tudi tuje mladinske ekipe. Dodaja, da so skakalnice po svoji konfiguraciji za skoke še danes zelo dobre. »Zlasti štiridesetica je gotovo med najboljšimi v Evropi.« Zdaj imajo v skakalnih državah seveda doma sodobnejše centre.

Kljub vsemu poleg treningov v Mostecu na leto pripravijo deset tekem, tri do štiri zimske in šest poletnih. Na vprašanje, kakšna je usoda skakalnega športa zaradi visokih temperatur in kroničnega pomanjkanja snega, Mandl odgovarja: »Mislim, da imajo skoki med vsemi zimskimi športi kar največ možnosti, da preživijo in se razvijajo. Že zdaj tudi pozimi skačemo na plastiki. Keramična zaletna steza, ki jo imamo inštalirano tudi na veliki skakalnici v Mostecu, je zelo podobna ledeni.«

Skakalni center Mostec ima pet skakalnic, največja je 60-metrska Foto Jaroslav Jankovič

In zakaj plastika na doskočišču ni bela kot sneg, ampak zelena. »V preteklosti so poskusili z belo plastiko, ki pričara zimsko razpoloženje, vendar je zaradi sonca kmalu porumenela in skoraj počrnela, kar pa je bilo čudno, nesprejemljivo.« Med pogovorom je imel trening 22-letni skakalec Benjamin Podobnik, ki nam je pokazal, kako poteka vaja na napravi za odskok. »Naprava je stara, že malce zarjavela, ampak zelo uporabna.« Poleg tega se glede Mosteca že nekaj časa razmišlja, da bi uredili še tekaške proge, kar bi pritegnilo še večjo množico ljudi. »Skakalni center Mostec je lociran sredi krajinskega parka, kjer so seveda omejitve,« pa zaključuje Mandl.