Še se iščejo zadružniki

Še teden dni bo odprt javni poziv mestnega stanovanjskega sklada, v katerem k sodelovanju vabijo zainteresirane zadružnike pri gradnji najemnih stanovanj z ustanovitvijo stanovanjske zadruge. Sklad namerava v ta namen ponuditi približno pet tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo na Rakovi jelši.

Čeprav so javni poziv zainteresiranim za sodelovanje pri gradnji najemnih stanovanj z ustanovitvijo stanovanjske zadruge pri mestnem stanovanjskem skladu objavili konec maja, v treh mesecih niso prejeli nobene prijave. Rok za oddajo vloge je 20. september. »JSS MOL se je odločil za daljši rok za oddajo prijave zato, da se zainteresiranim kandidatom omogoči čim bolj natančna priprava prijave,« pojasnjujejo pri mestnem skladu.

Na Rakovi jelši, v naselju na južnem robu glavnega mesta, sklad načrtuje gradnjo malo manj kot 300 javnih najemnih stanovanj, del katerih bi namenili za uresničitev pilotnega projekta stanovanjske zadruge. Na javni poziv promotorjem vabijo tako tiste, ki so že povezani v zadrugo, kot tiste, ki to še niso, a bodo to storili, da do 20. septembra oddajo vlogo o zainteresiranosti za sodelovanje pri gradnji najemnih zadružnih stanovanj. Predmet projekta je gradnja najemnih stanovanj z ustanovitvijo stanovanjske zadruge v obliki institucionalnega javno-zasebnega partnerstva v MOL, »ki bi članom zadruge ponudila možnost najema stanovanj po ugodnejši najemnini, s čimer bi pomagali rešiti stanovanjsko vprašanje članov stanovanjske zadruge«. V okviru projekta bi javni in zasebni partner ustanovila novo pravno osebo v obliki stanovanjske zadruge ali pa bi se v projekt vključila že obstoječa zadruga, pri čemer bi se opredelila vloga javnega partnerja. Zadruga bi, tako v mestnem skladu, svojim članom omogočila možnost najema stanovanj po ugodnejši ceni od tržne ali dostop do virov financiranja tako, da bi bil ta delno sofinanciran ali subvencioniran.

Da se bodo odzvali pozivu, so pred časom napovedali v stanovanjski zadrugi Zadrugator, v katero so se pred štirimi leti povezali mladi, da bi skozi »alternativno obliko bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema« zagotovili cenovno dostopno in kakovostno bivanje. Če se bodo in jim bo tudi uspelo, bi lahko nastala prva takšna zadružna skupnost pri nas. Okrogle mize in dogodki, ki so jih v preteklosti organizirali na temo stanovanjskega zadružništva, ko so hkrati hoteli preveriti tudi, kakšen je interes za tovrstno bivanje v glavnem mestu, so, kot je takrat povedala ena od članic Maša Hawlina, pokazali, da »stanovalcev ne bo težko najti«.