S kolesi nevarno vijugajo med avtobusi in pešci

Dunajska cesta je kolesarsko najbolj obremenjena ljubljanska vpadnica. Ker jo obnova čaka predvidoma šele prihodnje leto, je ob njej tudi veliko kolesarskih črnih točk. Med njimi so stopničasti prehodi na križiščih, izgubljanje steze na avtobusnih postajališčih, drevored sredi steze in podobno.

Od Stožic proti Ježici se oznake za kolesarje, ki naj bi opominjale, da je pločnik v deljeni uporabi, skoraj ne vidijo več. Tako opozarjajo meščani in dodajajo, da je najhuje v bližini kampa na Ježici, kjer številnim turistom ni jasno, kaj sploh delajo kolesarji na pločniku. V pristojnem občinskem oddelku za gospodarstvo in promet umirjajo žogico in napovedujejo skorajšnjo celovito prenovo površin za pešce in kolesarje. »Izvajalec gradnje bo izbran predvidoma poleti, z deli bo začel jeseni,« so na MOL pojasnili na svoji spletni strani med pobudami občanov.



Ovire pa niso omejene zgolj na območju od križišča z ulico Bežigrad in Linhartovo, kjer je kolesarski prehod še posebej »zabaven« – tako tehnično zaradi vožnje prek izvoza s parkirišča, kot prometno, ko kolesarji na Dunajski z neupoštevanjem rdečega semaforja izsiljujejo tiste, ki prihajajo z Linhartove.

Ob kolesarjenju od križišča z Livarsko proti mestnemu središču prav velikih sprememb ni pričakovati. Pa vendar so z občine meščanu, ki je predlagal postavitev kolesarskega semaforja na zahodni strani Dunajske pred novim prehodom za pešce in križiščem z Vilharjevo ulico, odgovorili, da do preureditve Dunajske ceste na celotni trasi od Vilharjeve ceste do Ježice ne bodo dopolnjevali obstoječe prometne opreme. Pojasnili pa so, da morajo tudi kolesarji spoštovati prometno zakonodajo.

A v tem primeru je treba zapisati, da na kolesarski stezi ob Dunajski pred tem prehodom ni talne oznake STOP pa tudi, da kolesarji zaradi grmovja ne vidijo dobro niti semaforja za avtomobile niti pešcev in kolesarjev, ki prihajajo prek Dunajske. Zaris ene črte ter postavitev semaforja za občino ne bi smel biti prevelik strošek.

V skupnem prostoru za pešce in kolesarje se je težko znajti.
MOL: Kolesarji morajo upoštevati prometne predpise.
Ob večno pokvarjenem dvigalu na Fabianijevem mostu alternativne možnosti ni.

Brez znakov za skupno površino

Ko se kolesar končno pripelje do križišča na Bavarskem dvoru, ki ga trenutno preurejajo, prihaja na skupno površino za pešce in kolesarje. In to brez prometne signalizacije. Na ugotovitve enega izmed peščev, da skupno območje pešcev in kolesarjev zelo slabo deluje ter da so kolesarji hitri in se jim morajo pešci po mestu in ne zgolj na Slovenski ves čas umikati, so na občini ponovili, da je pač treba spoštovati prometno zakonodajo.

Hkrati dodajajo, da je dolžnost vseh prometnih udeležencev, tudi kolesarjev, da upoštevajo vse souporabnike tega prostora. Na to že od pomladi opozarja tudi nekaj posebnih opozorilnih znakov, ki pa niso nameščeni na najbolj prometnih mestih. Na glavnih križiščih prav tako ni nobenega znaka oziroma navodila, kje naj kolesarji med Ajdovščino in Konzorcijem sploh vozijo: med avtobusi ali med pešci?

Ovire in ozka vozišča umirjajo promet

Ko se kolesarji pripeljejo mimo hotela Intercontinental in zapeljejo na površino pred Kozolcem, so pred njimi pojavijo svetlobne reklamne vitrine, postaja sistema Bicikelj, gostinski vrt, avtobusno postajališče ... »Površina je urejena kot skupna površina za pešce in kolesarje. Ker kolesarska steza na tem delu ni zarisana, ta ne vodi v svetlobne oglasne table, ki stojijo v liniji z avtobusnimi nadstrešnicami. Če teh ne bi bilo, bi marsikateri kolesar lahko neposredno zapeljal na peron avtobusnega postajališča in tako morebiti v čakajoče potnike,« so v odgovoru meščanu zapisali na občini.

Skupno površino za pešce in kolesarje je mogoče najti tudi pri koseški tržnici, kjer tako kot v mestu niti približno ni jasno, kje naj vozijo kolesarji. Na Vodnikovi cesti je trenutno namreč od tržnice proti mestu eno samo gradbišče. Zoženo vozišče, kjer se bodo mestni avtobusi menda lahko srečevali, bo upočasnjevalo promet, več prostora pa bo za kolesarje in pešce.

Večno pokvarjeno dvigalo

Velika kolesarska črna točka pa je Fabianijev most in vedno pokvarjeno dvigalo, saj je kolesa treba prenašati po stopnicah ali pa z vozički voziti po ne najkrajših obvozih. Na poizvedovanje meščana so na občini priznali, da je dvigalo več ali manj ves čas v okvari. »Tudi zaposleni v mestni upravi smo priče servisiranju, le nekaj ur kasneje pa dvigalo ponovno ne deluje. Zaradi pogostih okvar nedelujoče dvigalo tudi nas zelo moti, zato iščemo rešitve, a odgovora še nimamo. Verjamemo, da je situacija neprijetna za vse, še posebej za invalide in mamice z vozički, za katere alternativne možnosti ni.«

Kolesarska črna točka je tudi podvoz pod železniško progo na Šmartinski cesti. Pri Orto baru se namreč kolesarska steza konča, postavljen pa je tudi znak za prepoved prometa s kolesi. Prostora je preprosto premalo, občina pa še išče rešitve.

Veliko predlogov in želja

Iz odgovorov na pobude občanov je mogoče razbrati, da v občinskem kratkoročnem načrtu ni ureditve kolesarskih stez iz Novih Jarš proti Šentjakobu, urejane bodo v okviru gradnje projekta kanala C0 in tretje faze centralne čistilne naprave. Na MOL tudi obljubljajo, da se bo Trdinova ulica celovito prenavljala predvidoma prihodnje leto in da trenutno ne razmišljajo o dodatnih stojalih okoli stavbe notranjega ministrstva, čeprav se stojala hitro zapolnijo.

Vožnja s kolesom po Vojkovi cesti s Topniške proti Linhartovi pa bo še naprej ostala nevarna, saj prenova trenutno ni v občinskem načrtu. Ponovno predlaganega dvosmernega kolesarjenja po viški Mencingerjevi ulici prav tako ni na seznamu trenutnih izvedbenih del, Igriška pa bo enosmerna tudi za kolesarje do zaključka gradbenih del v okolici (Šumi, Prešernova cesta, Trg MDB). Končna rešitev po navedbah MOL določa vožnjo kolesarjev v vseh smereh.