Prva primestna smuka je v Polhograjskih dolomitih

Šentjošt nad Horjulom – Pravi otroški živžav se v teh dneh odvija na smučišču v Šentjoštu nad Horjulom, ki so ga prizadevni domačini v zadnjih dneh dodobra nasuli z umetnim snegom iz dveh snežnih topov. Obratuje sicer le ena žičnična naprava, a ta je dovolj za vse tiste malčke, ki se želijo naučiti prvih smučarskih zavojev.

»Daj no, malo zavij, ne vozi naravnost in ne prehitro,« je bilo slišati mamico, ki je svojo nekajletno hčerkico učila smučanja na bolj položnem delu smučišča. Včeraj gneče kljub lepemu sončnemu vremenu ni bilo in tudi o kaki zimski pravljici ni bilo govora, a so otroci, ki so jih starši pripeljali iz bližnjih krajev in tudi iz Ljubljane, uživali v zimskih radostih. Tisti, ki jim smučke niso ravno pisane na kožo, pa so se s sanmi spuščali po zasneženem travniku. Med včerajšnjimi obiskovalci je bil tudi Lojze Prek iz Vrhnike, ki je na smučišče pripeljal vnukinjo in vnuka.



»Tole smučišče je za nas Vrhničane vrhunsko in nič ne pogrešamo Krvavca in avstrijskega ledenika Mölltal,« je povedal Prek, nekoč tudi sam odličen smučar, ki pa je zaradi poškodbe moral smučarske čevlje obesiti na klin. Prepričan je, da morajo biti začetni smučarski koraki vsakega malčka na majhnih, in ne prestrmih smučiščih, da se otroku ne zaleze strah v kosti. »Mene srce boli, ko vidim starše na smučišču, ki bi radi takoj na začetku iz otroka naredili Ingemarja Stenmarka. To je čisto napačen pristop,« je poudaril sogovornik.

Znani po smučarskih tečajih

»Takoj po novem letu, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, nameravamo zasnežiti še preostali del smučišča in zagnati tisto pravo vlečnico s krožniki,« je povedal vodja obratovanja smučišča Robert Oblak, ki si tudi v letošnji zimski sezoni želi najmanj 87 smučarskih dni, kolikor so jih zabeležili lansko zimo. Smučišče obratuje vse od leta 1969 in zanj skrbi Športno društvo Šentjošt, njihovi člani pa brezplačno skrbijo za urejenost prog in obratovanje žičniških naprav.



Daleč naokoli so znani po izvrstni organizaciji smučarskih tečajev. Naš sogovornik je povedal, da so decembra organizirali že dva osemurna tečaja za malčke, za kar so starši odšteli 70 evrov in so menda najcenejši od vseh slovenskih smučišč. Največ njihov gostov je iz Ljubljane in iz okoliških občin, prihajajo pa tudi družine iz Kopra in Trsta in prav tu, le dobrih 25 kilometrov iz Ljubljane, se udejanja tisti znani rek, da dober glas seže v deveto vas. Smučišče so pred desetletji sicer uredili za svoje otroke, saj jih ima vsaka družina v povprečju kar tri, a ker je za majhen kraj to le prevelik finančni zalogaj, so začeli organizirati šolo smučanja. Lani se jim je pokvaril teptalec snega, in če bi ga dali v popravilo, bi to veliko stalo. In prav v takih primerih domačini po mušketirsko stopijo skupaj in poprimejo za vsakršno delo, ki bi ga bilo v nasprotnem primeru treba plačati.



»Mi imamo učitelje, ki niso le dobri smučarji, ampak se malčkom znajo približati in jim vliti prepotrebno zaupanje. Veliko je primerov, ko so otroci prvikrat stali na smučkah, a po opravljenem tečaju že samostojno vijugajo,« je povedal Oblak. Tečaj sicer traja štiri dni po dve šolski uri na dan, vmes je odmor, ko otroci dobijo čaj in se malce odpočijejo. In zdaj se vsi zagnano pripravljajo na organizacijo novega tečaja, ki bo objavljen na njihovi spletni stran in bo na voljo 25 otrokom.