Neomejen dostop | že od 9,99€
Po štirih letih priprav kolesarskega projekta in po odobritvi evropskih finančnih sredstev so predstavniki kamniške, mengeške, trzinske in ljubljanske občine podpisali pogodbo o gradnji regionalne kolesarske povezave. Iz Kamnika se bo v Ljubljano mogoče pripeljati že čez slabo leto dni. Z vzpostavitvijo kolesarske povezave v najgosteje poseljene dele regije se bo vzpostavila priložnost za uporabo koles za vsakdanja opravila, s tem pa se bo uresničil cilj trajnostne mobilnosti, so prepričani podpisniki pogodbe.
Kolesarska prometnica bo povezala občine Kamnik, Mengeš, Trzin in Ljubljana.
Vrednost izvedbe evropskega projekta znaša 3,8 milijona evrov.
Primer dobre prakse sodelovanja štirih občin.
Začetek izvedbe projekta je predviden v kamniški občini v Podgorju oziroma na Duplici in se bo vzporedno z regionalno cesto nadaljeval po Mengeškem polju vse do krožnega krožišča v Mengšu. V občini Mengeš bo kolesarjenje mogoče skozi središče mesta oziroma po Slovenski cesti do južnega krožnega križišča, kjer bo steza zavila proti zahodu ter se nadaljevala skozi naselje Loka pri Mengšu proti Trzinu. V občini Trzin bo potekala po industrijski coni, kjer bodo izboljšali obstoječo kolesarsko pot. Na koncu industrijske cone bo kolesarska povezava na obstoječem semaforiziranem križišču prečkala Štajersko cesto in v nadaljevanju potekala po že obstoječi enostranski dvosmerni kolesarski stezi. Projekt se bo zaključil v Ljubljani na križišču Dunajske in Štajerske ceste, odkoder poteka naprej že obstoječa kolesarska povezava čez Črnuče. Po lanskih podatkih je v štirih sodelujočih občinah živelo skoraj 338.000 prebivalcev, od tega jih 11.000 vsak dan potuje med omenjenimi občinami na delovno mesto, 2400 pa je dijakov in študentov.
Načrtovana regionalna kolesarska povezava zagotavlja trajnostno mobilnost, saj pri načrtovanju kolesarske povezave v ospredju ni bilo prevozno sredstvo, ampak človek, je povedal kamniški župan Matej Slapar. Po njegovem sta glavna cilja vzpostavitve kolesarske povezave z manj tranzitnega motornega prometa povečanje kakovosti življenja prebivalcev v omenjenih občinah in spodbujanje ljudi, da bi se odločili za zdrav način življenja. »Projekt je tudi primer dobre prakse sodelovanja med štirimi sosednjimi občinami,« je prepričan Slapar.
Za gradnjo kolesarske infrastrukture v dolžini skoraj 14 kilometrov so na javnem razpisu izbrali ljubljansko podjetje KPL. Kolesarski projekt vodi evropska projektna pisarna v Kamniku, ki ji je skupaj z občinami uspelo pridobiti podporo za črpanje nepovratnega denarja. Vrednost naložbe je 3,8 milijona evrov, od tega bo Evropska unija prispevala skoraj 2,5 milijona evrov, dobrih 620.000 evrov bo primaknila država, štiri občine pa bodo skupaj prispevale 716.000 evrov.
Poleg dviga kakovosti bivanja, varovanja okolja in spodbujanja zdravega načina življenja bo s kolesarsko povezavo kolesarjem omogočena hitra povezava do javnega potniškega prometa. »Z uresničitvijo kolesarske povezave bomo vzpostavili pogoje za spremembo načina potovanj dnevnih migracij. Ko bodo dnevni migranti zamenjali avtomobile s kolesi, bomo uresničili vse cilje trajnostne mobilnosti. Zaradi tega bo manj izpustov toplogrednih plinov in porabe fosilnih goriv, izboljšale pa se bodo bivalne razmere za prebivalce v vseh štirih občinah,« pravi Barbara Strajnar, vodja projektne skupine. V prihodnje namerava direkcija za infrastrukturo za prečkanje zelo prometne mengeške obvoznice zgraditi podvoz ali nadvoz, domžalska občina pa naj bi se s svojim krakom kolesarske steze povezala na kolesarsko regionalko v Trzinu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji