Podonavski urbani gozdovi

Iz središča Ljubljane je do gozda manj kot kilometer, tako da gozd dejansko vstopa v mesto, je ob začetku uvodnega srečanje partnerjev projekta povedal ljubljanski podžupan Janez Koželj.

Namen projekta URBforDAN je omogočiti kakovostnejšo izrabo (urbanega) gozdnega prostora, ki se uporablja v različne namene – od rekreacije do oddiha, od izobraževanja do sproščanja in trajnostnega turizma. MOL je v projektu vodilna partnerica, vanj pa je vključenih še šest mest (Dunaj, Budimpešta, Zagreb, Beograd, romunski Cluj-Napoca in ukrajinski Ivano-Frankivsk), poleg petih projektnih partnerjev in pridruženega partnerja FAO (Mednarodna organizacija za hrano in kmetijstvo) pa so pridruženi partnerji še Praga, Podgorica in Sarajevo.

Projekt se je začel 1. junija 2018 in se bo končal do 30. novembra 2020, partnerji pa se bodo ta čas ukvarjali z varstvom naravnih vrednot, trajnostno uporabo naravnih virov in razvojem socialnih funkcij urbanih gozdov na območju Podonavja. Skupna vrednost projekta je 2,8 milijona evrov, večino, 2,4 milijona evrov bo prispevala EU. Vrednost ljubljanskega dela projekta je 581.522,19 evra, od tega bo dobrih 494.000 evrov evropskih sredstev za regionalni razvoj.

V MOL, kjer sta kar dve petini površine prekriti z gozdovi, bo v okviru projekta na območju Golovca predvidoma urejenih pet vstopnih točk za obiskovalce, urejene bodo poti za pešce in kolesarje ter jahalne poti. Namestili bodo urbano opremo, med drugim lesene klopi, mize in koše za odpadke, pa tudi oznake, smerokaze in informativne table z opisom območja kot naravne dediščine, posameznih ureditev in drugih vsebin na lokaciji. Označili bodo učno pot, uredili tematsko otroško igrišče za izobraževanje v naravi, postavili leseno orodje za telesno vadbo in vzpostavili tako imenovano tiho območje s posebnim prostorom za sproščanje.

V MOL se zavedajo, da sta na Golovcu, kjer je devet desetin gozdne površine v zasebni lasti, največji izziv zelo razdrobljeno lastništvo in pomanjkanje povezovanja ter koordinacije. Zato pričakujejo, da bodo v sklopu projekta izboljšali sodelovanje med upravitelji in lastniki gozdov, uporabniki in obiskovalci ter strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami, in to z njihovim aktivnim vključevanjem v projektne dejavnosti ter ukrepe.