Po dveh požarih občina začela čistiti odpadke

Potem ko je na opuščeni deponiji odpadkov na Cesti dveh cesarjev v zadnjem času že dvakrat zagorelo, so z občine, ki je delna lastnica zemljišča, sporočili, da so se lotili čiščenja. Najprej so začeli odstranjevati pnevmatike, zdaj odvažajo salonitno kritino in odpadni gradbeni material.

Ena od vrat, ki s Ceste dveh cesarjev vodijo na zapuščeno odlagališče, na katerem so v družbi Avtoodpad do likvidacije leta 2011 zbirali odpadke, so bila včeraj odprta. Med kupi odpadnih pnevmatik in gradbenih odpadkov se je premikal bager. Potem ko je tam zagorelo 22. avgusta in nato še 10. septembra in so prebivalcem svetovali, naj nekaj ur ne bodo zunaj brez zaščitne maske, je občina deponijo začeli čistiti. »Odločili smo se, da bomo odpadke odstranili sami, na svoje stroške, čeprav nismo povzročitelji, so pa postopki drugih organov predolgi,« pravijo na MOL. Z nekaj manj kot 3500 kvadratnih metrov velikega dela zemljišča, ki je v občinski lasti, so pred dvema tednoma začeli odvažati pnevmatike različnih velikosti in salonitno kritino. Toda kupi odpadkov na preostalem delu približno 8000 kvadratnih metrov velikega zemljišča so še vedno tam.





Občinski inšpektorat v tem primeru nima pristojnosti, da bi ukrepal, poudarjajo na MOL. »Inšpekcijski postopek vodi republiški inšpektorat za okolje in prostor, ogled pa je že pri požaru avgusta opravila tudi policija. Z njihovimi ugotovitvami še nismo seznanjeni.« Da kriminalisti nadaljujejo zbiranje obvestil zaradi sumov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, so pojasnili na ljubljanski policijski upravi. Vendar zaradi interesa preiskave v zvezi z zadnjima požaroma podrobnejših informacij ne dajejo.
 

Tožbe, izvršbe, kazni in ovadbe, pa nič

Največja lastnika zemljišča ob Cesti dveh cesarjev sta občina in podjetje Varnost sistemi, preostalo je v lasti posameznih zasebnih lastnikov. Občina je leta 2011 »zaradi vznemirjanja lastninske pravice« vložila tožbo zoper uporabnika Rina Jasharija. »S tožbo smo zahtevali odstranitev vseh predmetov, ki predstavljajo razširjeno deponijo,« so pojasnili na MOL. Leta 2013 so sklenili sodno poravnavo, s katero se je uporabnik zavezal, da bo do 1. avgusta 2014 občini izročil izpraznjeno parcelo. Ker se to ni zgodilo, je okrajno sodišče v Ljubljani leta 2016 na predlog MOL izdalo sklep o izvršbi. Toda tega do danes niso izvedli. »Zaradi obsežnosti zadeve izvršilni postopek še ni končan,« so zapisali na občini. Direktor podjetja Varnost sistemi Valentin Sitar je po zadnjem požaru za Radio Slovenija pojasnil, da so pogodbo z nekdanjim najemnikom, družbo Avtoodpad, ki je šla leta 2011 v likvidacijo, razdrli pred leti, o stanju pa da so obvestili inšpekcijsko službo in kriminaliste.



Da poleg inšpekcijskega postopka za odstranitev odpadkov »že več let« tečejo tudi postopka za odstranitev odpadkov proti obema lastnikoma večjih zemljišč na omenjeni lokaciji in kriminalistični postopek, so potrdili na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor. Leta 2016 so domnevnemu povzročitelju izdali ureditveno odločbo za odstranitev približno 100 tisoč kubičnih metrov nezakonito odloženih odpadkov. Ker tega ni storil, so uvedli izvršilni postopek in izdali tri denarne kazni po 10.000 evrov. »Vse terjatve so trenutno v izterjavi na finančni upravi,« so zapisali na inšpektoratu, kjer so pred tremi leti zaradi suma kaznivega dejanja podali tudi predlog za kazensko ovadbo. »Po naših informacijah je bila letos zoper zavezanca vložena obtožnica, ker je s kršitvijo predpisov zbiral in predeloval odpadke tako, da je povzročil dejansko škodo kakovosti zemlje, vode, živalim in rastlinam.«



Ker se je hkrati izkazalo, da na avtoodpadu ne gre le za problematiko ravnanja z nezakonito odloženimi odpadki, ampak tudi za delo na črno in delo brez ustreznih delovnih pogojev, so lani o tem obvestili inšpekcijski svet pri ministrstvu za javno upravo, prav tako so »zaradi izvajanja sanacije povzročene okoljske škode« obvestili okoljsko ministrstvo. Toda odpadki so kljub vsemu še vedno tam. Na inšpektoratu namreč pravijo, da »trenutno še ne moremo govoriti o tem, kdaj bodo nezakonito odloženi odpadki odstranjeni«.


 

Do naslednjega požiga

Da je to »zelo jasna ilustracija (ne)delovanja sistema, od inšpekcijskih služb do sodstva«, opozarja Helena Nieboer iz društva Ekologi brez meja. »Ali je razlog premajhno število zaposlenih ali njihova neučinkovitost, to vedo oni. Vsekakor bi morali nekaj storiti: ali jih kadrovsko okrepiti ali zamenjati s tistimi, ki so bolj učinkoviti.« Ko gorijo deponije, še pravi Helena Nieboer, se o tem pogovarjamo, mediji pišejo, odločevalci pridejo na ogled in fotografiranje, toda potem vse utone v pozabo, do naslednjega požiga. »Pri vsem tem pa se pozablja na okolje, ljudi, ki ob teh deponijah živijo, in navsezadnje na gasilce, ki ob takšnih akcijah tvegajo življenje in zdravje.«