Odprtje Hostnikovega centra brez blagoslova države

Bogenšperk – V Valvasorjevem gradu na Bogenšperku so včeraj slovesno odprli rusko–slovenski center Davorina Hostnika, za katerega so 70.000 evrov prispevali ruski donatorji. Trak sta prerezala šmarski župan Rajko Meserko in ruski veleposlanik pri nas Doku Zavgajev.

Davorin Hostnik je avtor prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter prve ruske slovnice za Slovence iz leta 1901. Po naših informacijah ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve nista bili naklonjeni rusko-šmarskemu projektu, češ da gre za širjenje ruskega vpliva v naši državi, s čimer naj bi Rusi diktirali kulturno politiko v Sloveniji. Na kulturnem ministrstvu so povedali, da so bili s projektom seznanjeni spomladi. Konec marca jih je o njem obvestil veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, v začetku maja pa sta ga napovedala še župan Rajko Meserko in direktor javnega zavoda (JZ) Bogenšperk Peter Avbelj.



Pravijo, da niso vključeni v projekt odprtja centra in da nimajo predvidenih nobenih finančnih sredstev. Na Bogenšperku so včeraj podpisali tudi tri dokumente: memorandum o sodelovanju, sporazum o sodelovanju in memorandum o ustanovitvi rusko-slovenskega centra Davorina Hostnika. Na slovesnosti je bila tudi rektorica Margarita Rusecka iz moskovskega Državnega inštituta ruskega jezika Aleksander Puškin. Povabljeni so bili tudi predstavniki vlade, vendar so se vsi opravičili; včeraj tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Spominski sobi

Predstavitev življenja in dela Davorina Hostnika, ki je pomembno prispeval h krepitvi vezi med Slovenci in Rusi, je vsebinsko razdeljena na več sklopov in je prostorsko umeščena v pritličje gradu, ki ima odslej vlogo središča slovensko-ruskega povezovanja.



Po besedah Petra Avblja, direktorja JZ Bogenšperk je prvi prostor namenjen organizaciji sestankov, predavanjem in simpozijem o slovensko–ruskih odnosih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Organizirali bodo tudi literarne in glasbene večere.



Obiskovalci se bodo lahko seznanili s Hostnikovo družino, predstavljena sta njegova mladost in Šmartno pri Litiji, kjer je prevajalec, filolog in pedagog odraščal, ter politične in kulturne razmere ob prelomu 19. v 20. stoletje v Rusiji in na Slovenskem, ko se je med slovenskimi intelektualci pojavilo rusofilstvo. »Prav verjetno je, da so ga prav rusofilska nagnjenja spodbudila k selitvi v Rusijo, kjer je v mestu Rilsk živel, ustvarjal in je tudi pokopan. Razstava je tudi priložnost za predstavitev zgodovine slovensko–ruskih odnosov, ki segajo vse od Nestorjeve kronike, potopisov ruskih popotnikov in Žige Herbersteina do Davorina Hostnika,« je povedal Avbelj.



Na razstavi so predstavljeni Hostnikovo življenje in delo do odhoda v Rusijo, njegovi politični nazori, življenje in delo v Rusiji, zgodbe iz zasebnega in družinskega življenja ter pomen Davorina Hostnika pri vzpostavljanju in krepitvi slovensko–ruskih odnosov. Zavgajev je povedal, da je odprtje centra logična posledica odkritja spomenika Hostniku 29. maja in da ruski narod spoštuje njegovo delo. Dodal je, da bo center namenjen organizirani metodološki pomoči za Slovence, ki se učijo rusko, in promocijo slovenskega jezika v Rusiji. Pričakuje, da na Bogenšperk ne bodo prihajali le študenti in predavatelji ampak tudi tisti, ki jih zanima »naša skupna zgodovina«. Zahvalil se je nekaterim posameznikom za razumevanje pri odkritju centra, ob tem pa omenil predsednika državnega sveta Antona Kovšco, ki je prvi opozoril, da se mora zgodba o Hostniku razvijati.