Nekateri obrtniki v Ljubljani nočejo delati

Znanec je predlansko poletje poklical krovca, da bi mu popravil streho, ker mu je toča razbila nekaj strešnikov. Ko mu je povedal, da gre za popravilo na večstanovanjski stavbi ob Dunajski, se je krovec iz Dolenjske le zasmejal in rekel: »Oh, najdite si koga drugega. V centru Ljubljane ne delam. Še dobro ne splezam na streho, že pridejo inšpektorji.« Podobno so nam povedali tudi številni drugi obrtniki, ki se jim zdi, da je nadzor nad njihovim opravljanjem servisnih storitev v Ljubljani pretiran. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so dejali, da je dostop za motorna vozila v starem središču prestolnice omejen že od leta 2007. »Meščani so se na to navadili. Pritožb glede tega ne prejemamo pogosto,« pravijo na občini. »Še več, od uvedbe omejitve prejemamo pohvale za ureditev območja za pešce v mestnem središču, ki ga širimo navzven in zajema že 13,7 hektara,« dodajajo na magistratu.

Posebno dovoljenje za dostop 

Vsa stara mesta v Evropi imajo podobne težave, ker ozke ulice niso primerne za osebna vozila. Na vprašanje, po katerem mestu oziroma prestolnici se morda zgledujejo, na MOL odgovarjajo, da se glede politike dostopa in režima v zaprtem delu mesta ne zgledujejo po nobenem (evropskem ali svetovnem) mestu. Obrtniki – od električarjev, vodovodnih inštalaterjev, fasaderjev, monterjev in drugih mojstrov – morajo za vstop z vozilom bodisi v zaprti del mesta bodisi v območje za pešce pridobiti posebno dovoljenje občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.

Rednim dostavljavcem blaga občina izdaja posebne elektronske dovolilnice, ki omogočajo dostavo ter odvoz blaga in opreme od 6. do 10. ure zjutraj. Za nujna obrtniška dela in servise, denimo za popravila na fasadi, oknih, vodovodnih in elektroinštalacijah ali na strehi, pa seveda obstaja izjema.

Tako obrtnik lahko izjemoma zaprosi za dovoljenje za dostop s servisnim avtomobilom ali avtodvigalom na območje za pešce za nekaj ur ali en dan. Takšna intervencija, enodnevni servisni uvoz oziroma parkiranje na območju peš cone, pa obrtnika stane: za dan uvoza in parkiranja je namreč treba odšteti 32,60 evra, za vozilo deset evrov, taksa pa znaša 22,60 evra – skupaj torej 65,20 evra.

Še vedno osebno na Mačkovo

Mestna občina Ljubljana na podlagi vlog izda različna dovoljenja: za zaporo prometne površine zaradi izvedbe prireditve, snemanja ali parkiranja vozil, za postavitev gradbenega odra ali ureditev gradbiščnega prostora, za začasno ureditev gradbiščnega uvoza in izvoza ter za prekopavanje javne površine.

Za parkiranje avtodvigala na pločniku mora obrtnik pridobiti dovoljenje MOL Foto: Jaroslav Jankovič

Blaž Bertoncelj, delavec in inštruktor dela na višini ter arborist z Inštituta Vertikala, nam je povedal, da je cena »parkiranja« na prepovedanih površinah za obrez dreves različna: »Za parkiranje dvigala na pločniku običajno ne plačamo nič. Za delovno parkiranje pa je treba pridobiti dovoljenje. Plačamo za polovično ali celotno zaporo ceste.« Povedal je še, da so jih pri njihovem delu že nekajkrat obiskali občinski inšpektorji in preverjali, ali imajo vsa dovoljenja. Na občinski spletni strani je objavljen obrazec, ki ga obrtnik izpolni in vlogo odda osebno na vložišču Mestne občine Ljubljana na Mačkovi ulici 1. Postopek izdaje dovoljenja traja kar 21 dni od popolne vloge.

Lani so na občini izdali 2719 dovolilnic za izvajanje storitev in dejavnosti na območju za pešce v dostavnem času ter 150 dovolilnic za prevoz vozil za izvajanje gospodarskih javnih služb na območju za pešce. Hkrati so izdali 61 dovolilnic za prevoz vozil stanovalcev do zasebnih površin na območju za pešce, na primer za selitev ali dostavo stanovanjske opreme. Jaroslav Jankovič