Ministra v Žužemberku zaskrbeli dogodki po svetu

»V času, ki prihaja, si majhen slovenski narod, ki je bil skozi stoletja vedno na prepihu, zasluži enotnost,« je na spominski slovesnosti pri spomeniku NOB na Cviblju nad Žužemberkom med drugim dejal obrambni minister Borut Sajovic. Ob tej priložnosti je položil venec k spomin na padle  partizane z območja Suhe krajine.

Minister je napovedal dostojen pokop vseh žrtev vojn in tudi žrtev povojnih pobojev, »ki jih razumemo, spoštujemo in iz tega se moramo nekaj naučiti«. Po njegovem je civilizacijski standard, da si vsakdo, ki je bil slovenske matere ali očeta sin, zasluži ime in priimek, svečko in trajen spomin.

Zaželijo dober večer, potem pa …

Sajovic je v govoru opozoril, da se ne sme pozabiti, kaj je bilo med drugo svetovno vojno prav in kaj je bilo narobe. Povedal je, da se je prejšnji dan vrnil z bruseljskega sestanka evropskih obrambnih ministrov, ki so se ga udeležili »tudi svobodno misleči ministri iz pomembnih držav, Južne Koreje, Japonske, Nove Zelandije in Avstralije«. »To, kar se dogaja na ukrajinski fronti, ni več samo spopad dveh držav, saj so na stran agresorja stopili velika Kitajska, Severna Koreja in Iran z opremo in brezpilotniki. Lahko smo zaskrbljeni, katere vrednote v svetu bodo v naslednjih letih prevladale,« meni Sajovic.

Bil je kritičen do večernih televizijskih informativnih oddaj. »Gledalce najprej lepo pozdravijo, potem pa povedo, kaj vse je narobe. Velikokrat tudi zlagano, potencirano. Ali smo si Slovenke in Slovenci to zaslužili? Nismo in na to ne pristajamo,« je dejal  govornik. Opozoril je na obisk predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki je pohvalila dosežke Slovenije zaradi nizke stopnje inflacije, izjemne gospodarske rasti in najnižje brezposelnosti v zgodovini države.

Na devetih granitnih ploščah je vklesanih več kot 1100 imen partizanskih borcev. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Največja partizanska grobnica

Spomenik NOB na Cviblju je vpisan v register kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo, ima status spomenika tujih armad in status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Na vzpetini Cvibelj je tudi največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle iz več grobišč po Suhi krajini. Veličasten spomenik je postavljen v spomin na žrtve za svobodo in na partizansko gibanje ter NOB slovenskega naroda proti okupatorju in domačim izdajalcem med letoma 1941 in 1945. Na odkritju leta 1961 se je zbralo več kot 30.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije.

Vklesana so tudi imena padlih pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske partizanske narodnoosvobodilne vojske. Po do zdaj znanih podatkih je na območju Suhe krajine padlo približno 140 protifašistov in protinacistov iz šestnajstih držav. Avtor arhitekture spomenika je Marjan Tepina, arhitekt in urbanist, ki ga je v času izvajanja del nadomeščal arhitekt Edo Mihevc.

Spomenik NOB je bil prvič obnovljen  leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem  postavili devet granitnih blokov, kar je bila oblikovna rešitev arhitekta Jova Grobovška. Tretjič je bil spomenik obnovljen leta 2004, takrat so med drugim uredili okolico in obnovili napise. Do zdaj je na spomeniku vklesanih 1134 imen padlih borcev in umrlih žrtev, manjka še 913 imen, še dodatnih 123 padlih in umrlih je neznanih. Število imen je naraslo na več kot 2200.