Mestni hotelirji na račun predsedovanja v mehurčku

»Trenutne razmere v mestnem turizmu izboljšuje predsedovanje Slovenije Evropski uniji, česar pa ni opaziti denimo na Dunaju ali v Parizu, kjer je veliko nastanitev še vedno zaprtih in dosegajo precej nižjo zasedenost,« pravi Maja Uran Maravić, strokovnjakinja za turizem. Medtem ko ima Ljubljana okoli 70-odstotno zasedenost hotelov, imajo hoteli v Londonu zgolj 30-, na Dunaju pa 40-odsotno zasedenost, pravi Gregor Jamnik, direktor hotela Slon. »Ker gre za umetno dvigovanje stopnje zasedenosti hotelov na račun predsedovanja EU in prostočasnega turizma, smo hotelirji pravzaprav v mehurčku,« ocenjuje Jamnik. Ali torej skorajšnje odprtje dveh mestnih hotelov z več kot 500 sobami napoveduje preobrat v panogi?



Po nekaterih ocenah se bosta spomladi prihodnje leto odprla dva večja ljubljanska hotela, in sicer hotel Šumi s 151 sobami, ki ga bo upravljala španska hotelska veriga Barcelο, in hotel Atower, ki ga na Bavarskem dvoru gradi Zlatarna Celje v lasti družine Albreht. Ker uradnih pojasnil celjske družbe o predvidenem začetku obratovanja tega petzvezdičnega hotela z okoli 360 sobami ni mogoče dobiti, smo poklicali Bojana Albrehta, večinskega lastnika družbe.

»Odprtje bo, ko bodo razmere to dopuščale,« je na kratko odgovoril Albreht. Na vprašanje, ali drži, da so z gradbenimi deli že pri koncu, pa je odgovoril: »Smo in nismo.« Po naših informacijah znotraj hotelske stavbe trenutno potekajo gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Sicer pa naj bi, tako trdijo naši viri, hotel Atower najverjetneje upravljala kar Zlatarna Celje, in ne kakšna priznana svetovna hotelska veriga.




 

Prenova hotela Bellevue stoji

Na pobočju Šišenskega hriba je poslovnež Izet Rastoder že pred koronsko krizo načrtoval celovito prenovo propadajočega hotela Bellevue, ki ga je od jordanske družbe Kingdom Investment Group kupil konec leta 2017. Ker so maja že pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, se poraja vprašanje, ali so se načrti, tudi zaradi epidemije, spremenili.

Anđela Nikolić iz družbe Rastoder, odgovarja: »Odločili smo se, da s to investicijo še malo počakamo, dokler ne bomo vedeli, kako in kdaj se bo končala epidemija.« S prenovljenim štiri- ali celo petzvezdičnim hotelom Bellevue bi prestolnica pridobila 105 hotelskih sob. Sicer pa je z dozidavo in posodobitvijo hotela Four Points by Sheraton Ljubljana Mons od septembra na trgu že dodatnih 122 hotelskih sob, ob Celovški pa se je odprl tudi hotel ONE66, a ta ponuja različne vrste nastanitev.

Odlična poletna sezona, kaj bo jeseni?

»Po podatkih Turistično- informacijskega centra, ki zajema 23 hotelov in tri hostle v Ljubljani, je njihova zasedenost septembra znašala 64 odstotkov, medtem ko je bila lani septembra le 30-odstotna,« pravijo v Turizmu Ljubljana. In dodajajo, da letošnji september kaže na kar 125- odstotno povečanje števila prenočitev v primerjavi s septembrom lani. Maja Uran Maravić s portoroške fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem pojasnjuje, da se trenutne razmere pri nastanitvenih ponudnikih v destinaciji v primerjavi z lani izboljšujejo, še vedno pa smo precej za letom 2019.

»Cene zaostajajo za okoli deset do 20 odstotkov, zasedenost pa za okoli 30 odstotkov, če letošnje poletne mesece primerjamo z letom 2019. Struktura povpraševanja je drugačna, saj je precej manj gostov z drugih kontinentov in poslovnih gostov. Mestni hotelirji pričakujejo, da bo okrevanje počasno, oziroma če bo zdravstvena kriza trajala še dve leti, bo okrevanje trajalo štiri leta,« dodaja.

Hotelski trg se bo zamajal

»Postopno odpiranje novih hotelov v Ljubljani je dobrodošlo, saj gre za organsko rast v panogi, ki jo trg še vedno lahko absorbira. Bo pa odprtje dveh novih hotelov (Atower in Šumi, op.a.) zelo zamajalo ljubljanski hotelski trg, in to kljub temu, da bo prišlo do okrevanja turizma,« ocenjuje Gregor Jamnik, sicer tudi predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Po mnenju Maje Uran Maravić pa obstaja velika verjetnost, da se bo povpraševanje razdelilo tudi na nove ponudnike, starim pa bo to dejstvo samo podaljšalo okrevanje.

»Novi ponudniki na trg običajno vstopijo zaradi več razlogov z nižjimi cenami. Povečanje obsega ponudbe kratkoročno nikoli ne prinese nekaj dobrega za obstoječe ponudnike na destinaciji. Prihodki in dobički se porazdelijo, moramo pa upoštevati tudi dejstvo, da so v času korone obstoječi ponudniki pridelali tudi velike izgube, ki jih je treba nadomestiti. Bolj negotovo prihodnost za vse prinaša tudi dejstvo, da turistični tokovi z drugih kontinentov še niso vzpostavljeni v polnem obsegu in da tudi industrija srečanj doživlja dramatične transformacije in padec števila srečanj,« pravi. Po njenem mnenju so bili poslovni gosti vedno izjemno pomembni za uspešno poslovanje mestnih nastanitev, saj so polnili nastanitve takrat,ko prostočasnih turistov ni. »Dokler jih ne bo nazaj v polnem obsegu, bodo mestni ponudniki nastanitev životarili ali pa celo prisiljeni obrate zapirati za del leta,« še dodaja Maja Uran Maravić.