Laščani proti obvoznici na kmetijski zemlji

Velike Lašče – Čeprav so domačini na zboru krajanov nedavno zavrnili vse tri različice prihodnje velikolaške obvoznice in predlagali svojo pobočno različico, na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) zatrjujejo, da časovnica gradnje s tem ni ogrožena. Graditi naj bi jo začeli leta 2023, dve leti kasneje pa bi po njej stekel promet.

Glavno cesto Ljubljana–Kočevje, ki občinsko središče prepolovi, življenje ob njej pa je neznosno, je lani v povprečju prevozilo 7200 motornih vozil na dan. To je tudi vzrok, da so na DRSI pripravili tri različice bodoče obvoznice in jih poimenovali V0, V1 in V2. Slednja se je izkazala kot najustreznejša z vseh štirih vidikov, torej prostorskega, funkcionalnega, okoljskega in ekonomskega. Vendar so občani vse tri različice tras zavrnili, ker posegajo na kmetijska zemljišča in jih uničujejo, mejaši ob bodoči cesti pa so se zoperstavili čezmernemu hrupu.




Navajali so otežen dostop do obdelovalnih kmetijskih površin in dostop na samo obvoznico iz zalednih krajev, je povedal župan Velikih Lašč Tadej Malovrh. Po njegovem mnenju se sicer vse tri predlagane trase navezujejo na bodočo tako imenovano 3A razvojno os Ljubljana–mejni prehod Petrina. »Prav je, da občani soodločajo pri takšnih zadevah, vendar so njihove odločitve preveč povezane s čustvi, niso pa usmerjene globalno, na prispevek k občini, ampak so interesi bolj osebno orientirani. Pričakoval sem aktivnejše sodelovanje tistih, ki zdaj živijo ob glavni cesti, da bi izpostavili svoje občutke in pričakovanja,« je povedal Malovrh. Hkrati je dodal, da bodo pristojni na infrastrukturnem ministrstvu zdaj pripravili četrto različico, ki so jo predlagali prizadeti krajani.

Prav je, da občani soodločajo pri takšnih zadevah, vendar so njihove odločitve preveč povezane s čustvi.
Tadej Malovrh, župan Velikih Lašč

Foto: Leon Vidic

Direkcija: Nič ni zamujenega

Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo pa je povedal, da javna obravnava v Velikih Laščah ni bila namenjena zavrnitvi ali potrditvi katerekoli različice, ampak zgolj predstavitvi morebitnih rešitev, in sicer na podlagi ugotovitev pripravljalcev strokovnih podlag.

»Zaradi izrečenih pomislekov je bilo dogovorjeno, da se na enak način, kot so bile predstavljene te variante, dodatno obravnava še predlagano gradivo. Za to pa je treba pridobiti dodatne smernice, pripraviti in izpeljati javno naročilo za izdelavo dodatnih strokovnih podlag in pripraviti gradivo za nadaljevanje javne obravnave, ki bo predvidoma jeseni,« pravi Willenpart.

Hkrati dodaja, da je cilj nadaljevanja javne obravnave izdelava predloga najustreznejše variante izmed že predstavljenih in dodatnih variant. Izdelan bo tudi terminski načrt nadaljnjih aktivnosti, ki bo začel veljati, ko bodo potrdili najustreznejše različice. Willenpart je prepričan, da predlogi navzočih krajanov niso ustavili načrtovanega projekta, saj je javna obravnava namenjena izmenjavi mnenj in iskanju najprimernejših rešitev.