Hočejo novo kanalizacijo, ne novogradenj

Ljubljana – V Rožni dolini bi moral veljati moratorij na vse novogradnje, dokler Vo-Ka ne poveča primarne kanalizacije na ustrezno zmogljivost tako za sedanje hiše in bloke kot tudi za vse, ki bi bili zgrajeni v prihodnosti.

To je ena glavnih zahtev prebivalcev, združenih v civilno iniciativo za Rožno dolino, ki jo bodo naslovili na Vo-Ko in občino. Povod zanjo je bila ujma 12. maja. Kot je razvidno iz poročila uprave za zaščito in reševanje, je tega dne ob 15.33 širše območje Rožne doline zajelo neurje z močnejšimi padavinami. Meteorna voda je zalila vrt in travnik cvetličarne Herzmansky, slaščičarno Galerija Grad in kletne prostore več stanovanjskih hiš. Pripadniki Gasilske brigade Ljubljana ter prostovoljnih gasilskih društev Trnovo, Vič, Brdo, Spodnja Šiška in Kozarje so iz objektov izčrpali večje količine meteorne vode in pomagali pri čiščenju poplavljenih prostorov.
 

Besni poplavljenci

V pogovoru z več prizadetimi stanovalci smo zvedeli, da so glavni krivci za poplave državni in občinski uradniki ter Vo-Ka, ki so v zadnjih dvajsetih letih dovoljevali gradnje novih hiš in (vila)blokov oziroma dajali soglasja za priklope na primarno kanalizacijo v mešanem sistemu, ne da bi to prej ločili na fekalno in meteorno. Ker je na dotrajani in slabo vzdrževan mešani sistem priključenih približno 1500 objektov, se ob vsakem večjem neurju vse pogosteje pojavljajo poplave na območjih, kjer jih prej nikoli ni bilo. Ker poddimenzionirani primarni kanal takrat ne more odvajati običajnih fekalnih voda in povečanih količin meteornih voda, ki prihajajo predvsem z bližnjega Rožnika in Tivolija, te udarijo nazaj in zalijejo spodnje dele hiš, v katerih so si pred desetletji omislili polkleti in zanje dobili soglasja ter gradbena dovoljenja. Po ulicah (tokrat so bili večinoma zaliti objekti med Cestama III in XI) pa za kratek čas voda iz prepolnih primarnih vodov bruha kot gejzir in dviguje kanalizacijske pokrove.

Ena od stanovalk s Ceste VIII nam je poslala fotografije, iz katerih je razvidno, da je 12. maja pri njih voda v polkletni garaži segla 30 centimetrov visoko in skozi garažna vrata pridrla tudi na plano. Zalegli nista niti dve črpalki, saj je bil primarni kanal že tako poln, da voda ni imela kam odteči. Podobno je bilo v podkletenih hišah na Cestah III, IV, V, VI in XI, s tem da je bila tam visoka od pet do 20 centimetrov.

Oškodovanec s Ceste V, ki je bil poplavljen prvič (tam stanuje že 19 let), se je razjezil na komunalne delavce. Dejal je, da plačuje za odvodnjavanje in čiščenje odplak, ne pa za dovajanje meteornih voda skozi mešani kanalizacijski sistem. Še bolj ga je razburilo, ker so se na mestni komunali izgovarjali, da je šlo za ekstremne padavine, na agenciji za okolje pa so jih označili le za obilne. Meni, da je mestna kanalizacija dimenzionirana za zmogljivosti izpred dvajsetih let in da ni več sposobna »požirati« desetin na novo priključenih hiš, zgrajenih v zadnjem obdobju. In da bo z vsako novogradnjo zadeva le še slabša, saj še ni slišal, da bi občina načrtovala novo kanalizacijo s širšimi cevmi.
 

Ustaviti novogradnje

Zaradi opisanega so člani iniciative za Rožno dolino prepričani, da mora Vo-Ka investitorjem novogradenj zavrniti vsako soglasje za priklop na kanalizacijo, če bi te lahko ogrozile sedanje stanovalce. V mislih imajo predvsem načrtovane gradnje na Habjanovem bajerju, na veliki parceli pod vrtnarijo Herzmansky in gradnjo oskrbovanih stanovanj z Mercatorjevo trgovino na kraju zdajšnje trgovine tega trgovca. Dokler vsa komunalna in cestna infrastruktura v Rožni dolini ne bo prilagojena za sedanje stanovalce in potrebe novih investitorjev, pa je po njihovem treba ustaviti vsako gradnjo, ki bi stanje poslabšala.
 

Najeli odvetnika

Večkrat poplavljeni stanovalci, ki imajo zaradi neukrepanja občine in Vo-Ke vlažne in plesnive kleti, so se odločili, da bodo občino v prenovo kanalizacije prisilili tudi po sodni poti. Najeli so odvetnika in MOL pozvali, naj v postopku sprejemanja sprememb OPN odpravi pomanjkljivosti pri urejanju prostora v Rožni dolini, ki gredo le v korist špekulativnih investitorjev v vilabloke, pomenijo pa zgolj nadaljnjo degradacijo tega območja. Po njihovem je skrajni čas, da začnejo upoštevati opozorila stroke in občanov. Kot je zapisal odvetnik, je prav nerazumljivo zavračanje hidrogeološkega poročila za Rožno dolino, ki naj bi bilo po mnenju MOL predloženo prepozno. Občina namreč nima zavezujočih rokov za sprejetje morebitnih kritičnih informacij v postopku spreminjanja OPN.

To poročilo je bilo predstavljeno na novinarski konferenci 23. marca in je že samo po sebi strokovna podlaga, njegova vsebina pa je takšne narave, da vzbuja utemeljen dvom o verodostojnosti ostalih strokovnih podlag za določitev vsebine osnutka OPN. MOL bi torej moral zadržati sprejemanje OPN za Rožno dolino in preveriti verodostojnost svojih strokovnih podlag na področju hidrogeološke varnosti.

Poročilo namreč navaja, da bi gradnja globljih objektov lahko povzročila precejanje viseče podzemne vode z globine dveh metrov v podzemne vode na globinah 6 do 15 metrov pod površjem, s čimer lahko pride do znižanja gladine podzemne vode v temeljnih tleh pod obstoječimi objekti in posledično do posedkov in poškodb. Prav tako pa, da povečevanje grajenih in utrjenih površin lahko zmanjša infiltracijo, kar  posledično vodi v zniževanje gladine podzemne vode, da neustrezno točkovno ponikanje prevelikih količin padavinske vode lahko povzroči lokalni dvig gladine viseče podzemne vode in zamakanje temeljev obstoječih sosednjih objektov, da odvajanje viseče podzemne vode v globljo podzemno povzroči prenos bolj onesnažene podzemne vode v spodnjo podzemno vodo in povečan prenos onesnaževal v vir pitne vode mesta Ljubljane.