Prometni kolaps v Ljubljani – gradnja se začenja z zaporo mestne vpadnice

Od četrtka, 4. januarja, do nedelje, 7. januarja, bo zaradi rušenja železniškega nadvoza na začetku Dunajske ceste v središču Ljubljane popolna zapora prometa. Cestni promet bo preusmerjen že pri Plečnikovem stadionu na Samovo, Drenikovo in Celovško.

Mestni avtobusi bodo vozili od zapore na Dunajski pri Gospodarskem razstavišču na Vilharjevo, Šmartinsko in pod tiri pri Orto baru ter po Masarykovi in Trgu OF na Slovensko cesto. Pešci in kolesarji pa bodo uporabljali obstoječi podhod Bežigrajska vrata oziroma dostope do peronov na glavni železniški postaji. 

V nadaljevanju bosta do 21. februarja vozna po dva pasova v obe smeri, za pešce in kolesarje pa bo na zahodni strani (pri Delu) na cestišču urejen zavarovan koridor, saj bo na obeh pločnikih in obeh kolesarskih stezah veljala popolna zapora prometa. Od 22. februarja do 26. junija bo cestni promet potekal po treh pasovih v vsako smer. Pešci in kolesarji bodo do konca marca še naprej uporabljali zavarovan koridor na cestišču, od 1. aprila do 26. junija pa bo ostala samo še delna zapora pločnikov.

Sledila bo rušitev severnega dela železniškega nadvoza, tako da je predvideno, da se bo terminski načrt ponovil. Z začetkom poletnih šolskih počitnic bo Dunajska cesta od četrtka, 27. junija, do nedelje, 30. junija, spet popolnoma zaprta. Oba termina štiridnevnih popolnih zapor sta ob vsem napovedanem in pričakovanem prometnem kaosu še modro izbrana v delovnih tednih, skrajšanih zaradi praznikov (novo leto in dan državnosti).

Po nadvozu, ki je dejansko križišče nekdanjih petega in desetega evropskega koridorja, so položeni štirje tiri, po katerih vozi več kot 600 vlakov na dan. Ker bodo nadvoz v celoti podrli v dveh fazah, bosta ves čas na voljo dva tira. Zato so na Slovenskih železnicah vozne rede potniških vlakov z novim voznorednim obdobjem, ki velja od 10. decembra, prilagodili.

Ob delavnikih je med Brezovico in Ljubljano za 14 od 31 vlakov organiziran nadomestni avtobusni prevoz; 27 lokalnih vlakov od skupaj 97 potniških vlakov na gorenjski in kamniški progi pa vozi do začasnega postajališča na nekdanji železniški postaji Ljubljana Šiška. Med glavno in šišensko železniško postajo sta SŽ in LPP uvedla začasno avtobusno linijo SŽ Kolodvor–SŽ Šiška, po kateri je ob delavnikih predvidenih 15 odhodov.

Začetek prenove železniškega nadvoza na Dunajski cesti v Ljubljani. FOTO: Blaž Samec/Delo

Dvofazna odstranitev in novogradnja

Z dvofazno odstranitvijo železniškega nadvoza na Dunajski cesti v središču mesta se bodo pripravljalna dela (urejanje podzemne infrastrukture, kanalizacije in podobno) prevesila v fazo A nadgradnje železniške postaje Ljubljana. Partnerji v projektu, to so infrastrukturno ministrstvo, SŽ in ljubljanska občina, se strinjajo, da bo motenj veliko in da je železniški nadvoz čez Dunajsko cesto verjetno največja ovira v celotnem projektu gradnje Potniškega centra Ljubljana (PCL).

Izvajalec del je družba CGP, partnerji v konzorciju so še SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, GH Holding in Gorenjska gradbena družba. Pogodba v vrednosti 40 milijonov evrov je bila podpisana 20. marca, v delo so jih uvedli 9. junija, rok izvedbe pa je 18 mesecev, tako da naj bi bila dela končana do konca leta 2024.

Strošek države bo po besedah ministrice Alenke Bratušek okoli 200 milijonov evrov, dela na državni infrastrukturi pa naj bi zaključili do konca leta 2025. Strošek SŽ naj bi znašal okoli 70 milijonov evrov. Skupna vrednost javnega dela projekta in vseh zasebnih (Emonika, Corwin, stanovanjski del) pa bo po oceni  župana Zorana Jankovića in tudi generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa dosegla milijardo evrov.

LPP linije. INFOGRAFIKA: Delo

Na ministrstvu za infrastrukturo so celoten projekt poimenovali Nadgradnja železniškega območja ljubljanskih postaj (ŽOLP) in ga razdelili v dve fazi. Prva (ŽOLP-1) zajema tridelno nadgradnjo železniške postaje Ljubljana; nadomestnemu nadvozu Dunajska (A) sledi gradnja osrednjega dela postaje Ljubljana, vključno z nadhodom in razširitvijo podhoda (B+C), ter podvoza Šmartinska (Ortobar) in Potrčeva (D). V drugi fazi (ŽOLP-2) je predvidena nadgradnja železniških postaj Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste, Ljubljana Polje in Ljubljana Zalog ter odsekov med postajami, prav tako gradnja drugih podvozov in podhodov. Na shemi so med temi omenjeni podhoda Ulica bratov Židan in Ruska med Šiško in Bežigradom ter podvoza Parmova (Bežigrad–center) in Bratislavska (Moste).

Kakšna bo nova avtobusna postaja

Nova avtobusna postaja bo imela 42 peronov namesto sprva predvidenih 28. Severno od tirov (severni terminal) bo 30 peronov za medkrajevni promet, ob Vilharjevi pa še šest hitrih postajališč; južno od tirov (južni terminal) bo 12 peronov za mestni, primestni in mednarodni promet, poleg teh bo ob Masarykovi še 12 hitrih postajališč in pet peronov za zglobne avtobuse. Ob 42 peronih torej še 23 dodatnih funkcijskih mest za avtobuse, v SŽ, ki so investitor avtobusne postaje, pa so napovedali, da bodo poskrbeli tudi za parkirišča za avtobuse na obrobju mesta.

Na severnem terminalu, ki naj bi ga začeli graditi v drugi polovici leta 2024, zaključek del pa je predviden na prehodu iz leta 2025 v leto 2026, bo poleg avtobusnih peronov še 627 parkirnih mest, od tega 44 za invalide in 60 opremljenih s polnilnicami za električna vozila, 2287 mest za kolesa in 28 parkirnih mest za motorje. Južni terminal naj bi začeli graditi konec leta 2025 in dela zaključili v naslednjem letu. Dušan Mes je v intervjuju za Sobotno prilogo napovedal, da je cilj za tretjino povečana pretočnost na progah po letu 2026. Letos so Slovenske železnice prepeljale dobrih 16 milijonov potnikov, cilj za leto 2028 pa je 25 milijonov potnikov samo na železnicah. SŽ so namreč tudi solastnik avtobusne družbe Nomago.

Vlak Slovenskih železnic. FOTO: Črt Piksi/Delo

Na projekt  letele številne pripombe 

Projekt Potniškega centra Ljubljana (PCL) je bil že pred razgrnitvijo opisanega programa deležen številnih strokovnih pripomb in nasprotovanj. Da gre ves železniški tovorni promet skozi središče glavnega mesta, in to po površju, je svetovni unikum. Kaj bo z novim nadvozom, če bo uresničena poglobitev železniških tirov? Do zdaj nobenega od predlogov za gradnjo obvoznic odločevalci niso uslišali. Nekdanji Tivolski lok, železniški tiri med kopališčem Ilirija oziroma nadvozom nad Celovško mimo nekdanje pivovarne Union do nekdanje železniške postaje Ljubljana Šiška, ki bi povezali notranjsko in gorenjsko progo, je izgubljen v oblakih, tovorni vlaki med Luko Koper in Jesenicami (Münchnom) pa dvakrat peljejo čez nadvoz nad Dunajsko in glavno ljubljansko železniško postajo.

Kljub tekočemu traku (in morebitni brezplačni krožni liniji LPP z električnimi avtobusi) sta za marsikoga dvomljiva komunikacija med severnim in južnim avtobusnim terminalom ter dostop do mestnih avtobusov. Po ureditvi PCL se bo v nočnem času osrednje postajališče mestnih avtobusov z Bavarskega dvora premaknilo na Masarykovo. Precej pripomb je letelo tudi na (ne)obveščanje stanovalcev o gradbenih delih, obvozih in začasnih vožnjah avtobusov tako za Bežigradom kot v Spodnji Šiški. Prav tako so bile pripombe o načrtovani sečnji dreves. Nekaj dreves bo po napovedi projektantov res treba posekati, nekaj jih bodo prestavili, nekaj jih bo ostalo, precej pa bo na novo zasajenih. Na obravnavanem območju je bilo pred posegi 199 dreves, po zaključku projekta jih bo 292, ki pa naj bi imeli izboljšane razmere za rast.