Gneča in zastoji po Ljubljani: »Cest ne moremo prenoviti, če jih ne zapremo«

»Cest ne moremo prenoviti, če jih ne zapremo,« logično razmišljajo v ljubljanski mestni občini ob napotkih, kako se obnašati v prometu v mesecih, ko mesto spet postaja gradbišče. Oznaka »eno samo gradbišče« je pretirana, res pa je, da že ena sama zapora na vitalni vpadnici lahko zgosti promet dobesedno v vsem mestu.

Takšna zapora bo predvidoma do nedelje na križišču Celovške ceste, Drenikove ulice in ulice Na Jami, kjer poteka promet samo po enem pasu v vsako smer. A si Šiškarji in Gorenjci tudi prihodnji teden še ne bomo mogli povsem oddahniti. Resda je Drenikova ulica po petih mesecih in pol spet odprta in bo po prenovi omenjenega križišča spet popolnoma funkcionalna, a se je med tem že začela obnova Vodnikove ceste, kjer popolnih zapor ne bo, gneča pač bo. Do zapor bo prihajalo tudi zaradi gradnje kanalizacije na različnih koncih mesta.

Zadnje tri tedne sta bolj kot križišče Celovške in Drenikove ozko grlo križišči Celovške, Gasilske in Tržne ter predvsem križišče Celovške, Litostrojske in Šišenske, v katerem zavijajo levo poleg osebnih vozil tudi avtobusi na treh mestnih linijah, kolona pa se v popoldanski konici vleče več sto metrov, praktično do Kina Šiška. Iskanje obvozov zabaše še vse ulice vzhodno od Celovške, Šišenska ulica pa je zatrpana ob obeh konicah.

Celovška je običajno ob konicah zjutraj in popoldne zatrpana od obvoznice do mesta, kjer se pri Delavskem domu zastoji prenesejo še na Bleiweisovo ter po njej na Dunajsko, Trg OF, Resljevo, proti predoru pod gradom. Tam vozila trčijo na zastoj z Dolenjske strani in z južnega notranjega kroga z Viča po Aškerčevi, Zoisovi in Karlovški. Prav Resljeva in predor pod gradom sta pogosto najbolj obremenjeni mestni prometnici.


 

Slovenska pred zaključkom

Ob lanski večmesečni zapori Gosposvetske ceste in Dalmatinove ulice so bili zastoji, razen v strogem centru mesta, še nekako obvladljivi. Lani so obnavljali tudi del Prešernove ceste; na Erjavčevi med Prešernovo in Slovensko so med predsedniško palačo in Cankarjevim domom v neposredni bližini rimske krstilnice in drugih izkopanin trenutno arheologi. Poleg tega se v strogem središču končuje obnova Slovenske ceste na Bavarskem dvoru, delno pa je še razkopana Kersnikova ulica, medtem ko sosednji Dvořakova in Vošnjakova na obnovo še čakata.

Te dni se je začela prenova Trubarjeve ceste, kar pa na promet ne bo imelo bistvenega vpliva. Bolj se bo poznala prenova Poljanske ceste, ki se je začela s popolno zaporo Rozmanove ulice in Šempetrskega mostu čez Ljubljanico na Ambroževem trgu, potem pa se bo postopoma širila na samo Poljansko. Zaradi obnove Cukrarne je delno oviran promet na sosednjem tranzitnem Fabianijevem mostu oziroma povezavi med Roško in Njegoševo cesto, sicer pa je pri garažni hiši pri kliničnem centru čakalni čas pred semaforji večji del dneva dolg.

V bližnji prihodnosti naj bi se začele nujno potrebne prenove Dunajske in Tržaške ceste, ki sta skrajno obremenjeni pri uvozih in izvozih na obvoznico, tam nastajajo vsakodnevni zastoji. V konicah je zelo obremenjena tudi nova Cesta Rdečega križa na Viču, ki pod notranjsko progo povezuje Tehnološki center Brdo s Tržaško in uvozom na avtocesto na Dolgem mostu, kjer se v mesto zliva tudi promet z zahodnega dela Ljubljanskega Barja, torej primestnih naselij, kot so Brezovica, Dragomer, Notranje in Vnanje Gorice. Dodatno je tam promet okrepljen tudi zaradi zapore Ceste dveh cesarjev, ko zaradi gradnje kanalizacije z območja viške obrtne cone poročajo o dolgih zastojih.


 

Gneča na vpadnicah

Zastoji na vpadnicah so sicer vsakodnevni. Z ribniškega konca se promet zgosti že pred Škofljico in potem številni iščejo vse mogoče obvoze. Iz Medvod in Škofje Loke se kolona zgosti v Mednem ali najkasneje pri odcepu za Stanežiče, tako da iščejo obvoze skozi Gunclje. Poseben primer so Črnuče z nivojskim križanjem s kamniško progo. Štiripasovna Zaloška cesta se v Mostah zoži na dvopasovnico, pred Vodmatom pa je tudi na njej še nivojsko križanje z dolenjsko železnico. Šmartinska cesta, ki jo letos čaka prenova, je velik del resda štiripasovna, a kaj, ko je na območju nakupovalnega centra BTC, ki multiplicira promet.

Do skrajnosti se promet na ljubljanski obvoznici upočasnjuje ob konicah, pogosto pa tudi sredi dneva. Včeraj je bil, na primer, ob 13. uri zastoj med Tomačevim in Bežigradom dolg 1,2 kilometra. Upočasnjen je bil tudi promet na vzhodni obvoznici in Malencah: med predorom Golovec in vkopom Strmec je promet zaradi del potekal nekaj sto metrov samo po enem voznem pasu, zastoj pa je bil ob enih popoldne dolg 800 metrov. Ob petih popoldne je bil zastoj med Bežigradom in Zadobrovo dolg skoraj štiri kilometre.



K varnosti prav nič ne pripomorejo vozniki, ki se praviloma ne držijo omejitev hitrosti. Niti v predorih: včeraj sta malo po poldnevu tako v predoru Golovec kot v predoru Šentvid voznika tovornjakov s slovenskimi registrskimi tablicami čutila potrebo po priganjanju z utripanjem luči in celo hupanjem vozniku, ki se je držal omejitev.

Ob delih na cestah vozniki logično iščejo obvoze, nekateri presedlajo na kolesa; na parkiriščih P&R, ki jih bo sicer vedno več, prostora za vse desetine tisočev dnevnih migrantov nikakor ni dovolj. Če bi ga bilo, bi to lahko pospešilo javni potniški promet, ki pa je v Ljubljani slej ko prej odvisen od avtobusnega prevoza.

Še gradnja kanalizacije

Promet bo prihodnje mesece dodatno ovirala gradnja kanalizacijskega omrežja v različnih delih mesta. A te zapore nanj ne bodo vplivale tako kot zapore glavnih mestnih vpadnic, na katerih so zastoji vsakodnevni pojav že brez njih.
Tako kot na ljubljanski štiripasovni obvoznici, kjer je prometa iz leta v leto več, širitev najprometnejšega odseka v državi, ljubljanske zahodne obvoznice, pa se ne približuje dovolj hitro, tako da bo poleti na Kozarjah sistem skoraj zanesljivo razpadal – in to ne samo ob koncih tedna.