Draginja zaprla gradbišče kamniške osnovne šole

Zaradi dražje energije in zaradi cen gradbenih materialov, ki so poletele v nebo, z vodstvom kamniške občine pa se jim doslej ni uspelo dogovoriti, so izbrani izvajalci gradnje nove osnovne šole Frana Albrehta minulo sredo zaprli gradbišče v Kamniku. Včeraj so se v kamniški občini sestali predstavniki podjetij in občine ter poskušali rešiti zaplet. Bogdan Pogačar, kamniški podžupan in vodja projekta šole, je povedal, da so blizu dogovora ter da se bodo prihodnji teden spet sestali.

Stara osnovna šola Frana Albrehta je dotrajana in zelo nevarna. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Kamniška občina je lani na javnem razpisu za gradnjo nove in prepotrebne šole izbrala družbo Kolektor Koling, kot partnerja pa nastopata še družbi Kolektor CPG in CBE. Kateri so razlogi za tako drastičen ukrep, nam uradno ni uspelo zvedeti. Iz družbe Kolektor Koling so odgovorili le, da je za vse informacije in komentarje, povezane z omenjenim projektom, pristojen naročnik, torej občina Kamnik.

Gradbinci so zapustili gradbišče in vhod zaklenili. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Sašo Previšič, direktor partnerske družbe CBE, je pojasnil, da bo kaj več znanega prihodnji teden, in izrazil upanje, da se bodo zadeve do takrat le uredile. Po naših neuradnih informacijah naj bi na nevzdržne razmere na trgu gradbenega materiala gradbinci že v začetku leta večkrat pisno opozorili vodstvo kamniške občine, a se to na njihova pisma, da bi nekako le našli izhod iz zapletenega položaja, ni odzvalo.

V drugem členu gradbene pogodbe je med drugim zapisano: Izvajalec se obvezuje, da bo za dogovorjeno ceno opravil vsa dela, potrebna za uspešno primopredajo, naročnik pa se obvezuje plačati za opravljena dela ceno, določeno s pogodbo, ki znaša 14,4 milijona evrov. Za gradnjo 32 novih učilnic in 18 kabinetov za učitelje bo porabljenih dobrih 250 ton jekla, 5000 kubičnih metrov betona in 550.000 kilogramov armature. Novo šolo učenci in učitelji nujno potrebujejo, saj je stara dotrajana in ni protipotresno zgrajena.

Kaj piše v zakoniku

Občina do zdaj ni imela posluha za težave gradbincev, menda je njihova pisma preprosto pometla pod preprogo, zato so se izvajalci odločili za drastičen ukrep in gradbišče preprosto zapustili, na železna vrata za vstop nanj pa namestili verigo. Po naših informacijah se ključ za rešitev spora skriva v obligacijskem zakoniku, ki v 656. členu določa: Če je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot deset odstotkov višja. Vendar lahko v tem primeru izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen če so se cene zvišale po tem, ko je prišel v zamudo.

GZS: Gradbinci imajo prav

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozorno spremljajo rast cen gradbenih materialov in izdelkov. Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, pravi, da se je gradbeni material samo letos v povprečju podražil za 12 do 16 odstotkov. Od izbruha epidemije pa je v povprečju dražji za 60 do 80 odstotkov. A so pri tem tudi odstopanja, denimo bitumen, znan tudi kot sestavni del asfaltnih mešanic, ki se je podražil celo za več kot 600 odstotkov.

Gradbišče šole sameva. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Po njegovem prepričanju takšnih težav, s kakršnimi se zdaj ubadajo izvajalci gradbenih del, ne bi smelo biti, saj obstaja instrument poračuna razlik v ceni, ki se imenuje indeksacija in se uporablja vse od leta 1972. Niti v času hiperinflacije v nekdanji državi kot tudi v prvih letih samostojne Slovenije, ko je bila inflacija na približno taki ravni, kot je zdaj, v gradbeništvu nikoli ni bilo težav z obračunom cen z revalorizacijo.

»Res pa je, da smo imeli v zadnjih dveh desetletjih cenovno zatišje, skoraj brez inflacije. Ljudje, ki zdaj delajo v gradbeništvu oziroma se s to gospodarsko panogo vsak dan srečujejo kot naročniki gradbenih del, instrumenta revalorizacije sploh ne poznajo niti ga ne obvladajo, razen redkih izjem. V preteklosti nikoli ni nikomur šinilo v glavo, da indeksacije cen ne bi priznal. Zdaj pa občine in razne paradržavne službe pravijo, da tega ne priznavajo. Ja kam so pa hodili v šolo?« se sprašuje Ficko.

Bogdan Pogačar, vodja šolskega projekta in podžupan kamniške občine, je včeraj sodeloval na pogajanjih s predstavniki izvajalcev. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Zaradi dražjih energentov in materiala se je gradnja od lani podražila za 10 do 20 odstotkov. In to je realnost, ki se je izvajalci, pravi Ficko, niso mogli preprosto izmisliti. Po njegovem mnenju naročniki gradnje objektov še vedno mislijo, da živimo v balončku ter da se cene sploh niso zvišale. »Če je izvajalec gradnje občino res opozarjal na težavo, s čimer je poskušal že dovolj zgodaj opozoriti na problem, a se lokalna skupnost na to ni odzvala, potem ima čisto prav, da je gradbišče preprosto zaklenil,« je še prepričan Ficko.