Delavnice in brezplačne inštrukcije angleščine

Odkar so pred dnevi pripadniki družbenega gibanja Participativna ljubljanska avtonomna cona (Plac) zasedli kar osem let zapuščeno stavbo na Linhartovi 43, kjer je imelo svojčas Cestno podjetje Ljubljana menzo za svoje delavce, je prestolnica po Metelkovi in Rogu spet dobila avtonomno cono. Zasedba opuščenih in zanemarjenih zgradb v zahodnih državah ni nič novega. Skvoterji so bili pravzaprav prvi izseljenci v novi svet, ki so za pot dali vse svoje imetje in v Ameriko prispeli z nekaj dolarji v žepu.

Uveljavila se je praksa, da so zasedli še neodmerjeno državno zemljo in na njej začeli kmetovati. Naselja so rasla, in ko se je država odločila zemljo razdeliti in prodati, so imeli prvi zasedbeniki – skvoterji pri nakupu prednost.

Avtonomna cona Plac, ki je vzniknila pred nekaj dnevi, je po Metelkovi in Rogu tretja te vrste v Ljubljani.

Podobno razmišljajo sodobni skvoterji, družbenopolitično aktivne in kulturne skupine, kakršna je Plac, ki je zasedla opuščeno menzo v lasti DUTB na naravnost idilični lokaciji na Linhartovi 43 za Bežigradom. Seveda pa člani Placa te bežigrajske stavbe ne nameravajo odkupiti. Na vhodu so izobesili velik transparent z napisom PLAC, za ograjo pri vhodu pa postavili mizo in uredili recepcijo. Tako nas kot vse druge prišleke so dekleta pozdravila z nasmehom in nam iz lesenega zaboja ponudila breskve. Pa ne tistih velikih, rdečeličnih trgovinskih, ampak pristne, kosmate, malo drobnejše, iz domačega sadovnjaka. Na terasi so postavili dolgo mizo, ob kateri so sedeli in debatirali, starejša članica pa je, zanimivo, pletla in se nasmihala.

Peter in Tilen, dijak in študent, sta nam v nekdanji kuhinji z velikimi kotli razkazala opuščene prostore.

Vodo izpuščajo,
žice so potrgane ...

Ponudili so kavo. Tilen in Peter, študent in dijak, sta nas z veseljem popeljala po stavbi, ki je po osmih letih in temeljiti čistilni akciji več sto prostovoljcev delovala dokaj sveže. V nasprotju s predstavniki DUTB, ki so ob zasedbi izjavili, da stavba ni več primerna za bivanje in obnovo, ampak za rušenje, imajo v Placu svoje načrte. »Dejansko smo ob zasedbi najprej izvedli pregled prostorov in ocenili, v kakšnem stanju so, za kaj so primerni ali morda neprimerni,« sta povedala fanta.

«Voda je in elektrika tudi. Ker je voda stala v ceveh kar osem let, jo počasi izpuščamo, tekla bo nekaj dni, da bo zdravstveno ustrezna, zato pitno vodo za zdaj prinašamo, medtem ko vodo v napeljavi uporabljamo za čiščenje in vece.«

Nabrali so za dva tovornjaka smeti. Foto Jaroslav Jankovič

Po njihovi oceni stavba s kletnimi prostori in pritličjem skupaj meri okoli 900 kvadratnih metrov. »V stavbi je šest vecejev, dva smo že usposobili, druge še urejamo,« je pripomnil Peter. Odšli smo v klet. Fanta sta nas peljala do večjega prostora z ogromnim kvadratnim lesenim koritom. Medtem ko je dekle pobiralo po tleh razmetane vrečke in plastične pokrove, sta nas fanta podučila: »Tukaj sta bila veliko skladišče in lupilnica krompirja. Zdaj bo tu morda telovadnica.« Pomislili smo, koliko korakov je kuharski pomočnik moral narediti, da je v vedrih znosil po stopnicah navzgor v kuhinjo z velikanskimi srebrno sivimi lonci dovolj krompirja za nekaj sto lačnih delavcev. Zadišalo je po tistih časih, ko se je okoli devetih dopoldne v ljudske kuhinje zgrnila množica v modro oblečenih delavcev.

Skvoterji so se lotili čiščenja nekdanje lupilnice krompirja. Fotografije Jaroslav Jankovič

Za dva tovornjaka smeti

V nekaj dneh so na pokritem parkirišču za stavbo naložili za dva tovornjaka vreč in zabojev smeti. »To moramo odpeljati na odpad, in še prinašamo,« so povedali. Med drugim smo na terasi srečali Ratka Stojiljkovića, za katerega je zasedba Linhartove 43 pravzaprav že tretja ustanovitev avotonomne cone. »Starejši skvoterji, ki smo sodelovali pri ustanavljanju avtonomnih con na Metelkovi in leta 2006 v Rogu, zdaj pomagamo mlajšim in še vedno verjamemo, da Ljubljana potrebuje​ avtonomno cono,« je dejal Stojiljković. Zato v Placu verjamejo v dogovor z MOL in državo, pri čemer menijo, da bodo tako ene kot druge prepričali s svojim pestrim programom.

Program avtonomne cone je pisan. Foto Jaroslav Jankovič

«Med drugim že izvajamo brezplačne inštrukcije angleščine. Pripravljamo tečaje kvačkanja, domačih popravil, različne delavnice za odrasle in otroke. Imeli smo že delavnico joge,« so povedali. Velik poudarek je seveda na kulturi in umetnosti, zato bodo prirejali fotografske in likovne razstave, filmske večere. »Vse občane pozivamo, naj se nam pridružijo ali denimo darujejo knjige, saj ustanavljamo ljudsko knjižnico.« Ključna pa se članom zdi javna razprava. »Prostor je odprt za vsakogar, posameznika ali kolektiv, ki spoštuje načela soupravljanja in sobivanja ter dogovore, ki jih sprejmemo na skupščini,« poudarjajo. In še: »Naš cilj je ustvarjanje skupnega dobrega. V skupnosti ni tolerance za sovražni govor ali diskriminacijo.«