Delavcem LPP pritrdilo tudi višje sodišče

Po odločitvi prvostopenjskega je zdaj tudi višje delovno in socialno sodišče pritrdilo 53 voznikom mestnega avtobusa, ki so vložili tožbe proti LPP, ker so jim v javnem podjetju nezakonito prenehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. »To je velika zmaga za delavce, tudi zato, ker je prva takšna v državi,« pravi Mirko Savanović, voznik in predsednik sindikata Enotnost.

»To je zmaga pravne države nad kapitalom,« je prepričan Mirko Savanović, ki vodi sindikat Enotnost pri LPP, potem ko je tudi višje delovno in socialno sodišče pritrdilo mestnim voznikom. »Sodba bo vplivala tako na tiste, ki smo v LPP delali pred letom 2013, kot tudi na tiste, ki so prišli po tem letu, ter tudi na upokojene, in to pomeni na vsakega delavca od 7000 do 8000 evrov na letni ravni,« nadaljuje Savanović. Po oceni sindikata Enotnost bi uresničitev sodbe za vse zaposlene v javnem podjetju stala približno šest milijonov evrov.
 

Tožbo vložili leta 2015

V poklicno zavarovanje, ki je leta 2001 nadomestilo prejšnjo zavarovalno dobo s povečanjem, dotlej imenovano tudi beneficirana delovna doba, so vključeni delavci, ki polni delovni čas opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, in tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. Med njimi so bili tudi vozniki Ljubljanskega potniškega prometa, toda le do leta 2013, ko jim je delodajalec prispevke prenehal plačevati. To se je zgodilo po tem, ko se je prispevek za poklicne pokojnine, ki omogoča delavcem predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil.



Pri LPP so se pri tem oprli na mnenje komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je odločila, da se poklicna pokojnina ne šteje nobenemu delavcu več, saj za to ne izpolnjujejo pogoja o 60.000 prevoženih kilometrih na leto. Triinpetdeset voznikov mestnega avtobusa je tako leta 2015 vložilo tožbo proti LPP. Trdili so, da je poteza delodajalca nezakonita. Delovno sodišče jim je pritrdilo in odločilo, da jim je delodajalec dolžan plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo, da odločitev komisije Zpiza ni pravno relevantna, ampak je za to pristojna »posebna komisija, ki jo imenuje minister za delo«, toda ta – čeprav bi sicer morala biti – še ni bila ustanovljena. Tožniki po mnenju sodišča tudi izpolnjujejo oba relevantna pogoja za pravico do poklicnega zavarovanja, in sicer delajo po stalnih voznih redih in na delovnem mestu voznika prebijejo več kot 80 odstotkov delovnega časa. Temu je zdaj pritrdilo tudi višje delovno in socialno sodišče.
 

Direktor LPP: Odstop ni prava poteza

Da bodo v skladu s sodbo začeli to izvrševati, so sporočili iz LPP. »Za tožnike bomo zapadle zneske poravnali nemudoma, za vse druge zaposlene pa v roku, ki bo sprejemljiv za vse. Pri oktobrski plači bomo začeli redno obračunavati prispevke v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Kapitalski družbi.« Obveznost, ki izhaja iz sodbe, je po njihovem ocenjena na 700.000 evrov, medtem ko je izračun zneska za vse voznike še v pripravi.

»Menim, da odstop ni prava poteza. Prenehanje plačevanja prispevkov je temeljilo na sklepu komisije Zpiza,« odgovarja direktor LPP Peter Horvat. Da v sindikatu ne postavljajo vprašanj o odgovornosti, pri tem pravi Mirko Savanović. »Tu gre za odgovornost obojih – podjetja in države, ki ni opravila svojega dela in imenovala komisije za ta vprašanja. Je pa očitno, da so imela podjetja pri odločitvi, da delavcem prenehajo plačevati prispevke, podporo države oziroma njene institucije.«

Po prvih triinpetdesetih, ki so se odločili za tožbo, jo je proti podjetju LPP do danes vložilo še približno 230, nekateri so sicer po besedah Savanovića od nje odstopili, toda skupno jih je po podatkih sindikata še vsaj 200. »Počakali bomo, da delodajalec izpolni, kar mu je naložilo sodišče,« na vprašanje, kako naprej, odgovarja Savanović. In ker so »podobne enostranske odločitve« sprejemali tudi drugi delodajalci v državi – po podatkih ministrstva za delo je v poklicno zavarovanje vključenih nekaj več kot 46.000 delavcev, toda skoraj 19.000 med njimi jih ima »sredstva v zadržanju« –, bi sodba, kot še pravi Savanović, lahko vplivala tudi nanje.