Dediščino kamniških graščakov bodo obnovili

Ruševine nekdaj mogočnega Starega gradu nad Kamnikom, ki so razglašene za kulturni spomenik lokalnega pomena, je kamniška občina končno začela obnavljati. Gre za dotrajano obzidje na Krniški gori, ki je za številne obiskovalce te priljubljene izletniške točke nevarno, z obnovo pa bodo celotnemu območju zagotovili stabilnost in preprečili nadaljnje uničenje.

Kar Triglav pomeni Slovencem in Šmarna gora Ljubljančanom, to je Stari grad za Kamničane, ki se s hojo ali tekom množično rekreirajo na tem srednjeveškem hribu z bogato zgodovino. S projektom za sanacijo zidov obrambnega hodnika med prvim in tretjim vhodom na Starem gradu se je lokalna skupnost prijavila na razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine. Na razpis ministrstva za kulturo je prispelo 82 vlog. Projekt je bil dobro ocenjen, zato so jim odobrili najvišji sofinancerski delež, to je 40.000 evrov. Celotna naložba je vredna slabih 80.000 evrov, razliko pa je zagotovila občina v letošnjem proračunu. Gradbena dela izvaja podjetje Gnom iz Šentvida pri Stični. Direktor družbe Jože Drešar je povedal, da so dela zdaj v sklepni fazi ter da je bil vzdolžni hodnik na južni strani nekdanjega gradu, ki se uporablja kot prehod do restavracije, varnostna grožnja za obiskovalce.

Kaj je narava zamerila gradu

Ogroženost zidov obrambnega hodnika je bila velika, so sporočili z občinskega oddelka za družbene dejavnosti, ki ga vodi Tina Trček. Na ostaline slabo delujejo predvsem vremenski vplivi, kot so nihanje vlage, padavine in neurja, ki povzročajo propadanje ter razraščanje vegetacije, posledica pa so poškodbe vezivne malte in odpadanje gradnikov z zidnih struktur. Z gradbenimi posegi so zagotovili stabilnost in preprečili nadaljnje uničenje oziroma izgubo ogroženih varovanih lastnosti arheološkega najdišča Stari grad Kamnik. S posegi, ki temeljijo na konservatorskem pristopu, celostno ohranjajo in prezentirajo ruševine. Na občini pravijo, da je Stari grad globoko zakoreninjen v zavesti Kamničanov, z razširitvijo ponudbe pa ima arheološko področje z grajskimi ostalinami turistični potencial, ki bo zagotovo privabljal domače in tudi tuje goste.

S posegi, ki temeljijo na konservatorskem pristopu, ohranjajo in prezentirajo ruševine. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Na kranjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine pravijo, da je do zdaj na območju Starega gradu potekalo malo arheoloških raziskav. Zadnje so bile izvedene lani, ob predvideni ureditvi dostopa ob grajskem stolpu. Takrat so odkrili nov grajski zid tik ob stolpu, ker pa zidu ni bilo mogoče sanirati, so ga prekrili z geotekstilom in zasuli.

Eden najstarejših gradov
na Gorenjskem

Po zgodovinskih virih sta se v Kamniku leta 1202 omenjala dva gradova, in sicer Spodnji oziroma Mali grad in Zgornji grad, na tem mestu so danes ruševine Starega gradu. Kamniški Stari grad se tako uvršča med najstarejše gradove na Gorenjskem. Postavljen je bil nad mestom in dobro utrjen z obrambnim zidom. Izredna lega je njegovim lastnikom omogočala, da so nadzorovali prometne poti, ki so vodile iz Štajerske skozi Tuhinjsko dolino mimo Kamnika na Gorenjsko in Primorsko.

Del grajske dediščine zraven planinskega doma na Krniški gori. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Baron Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da je mogočni grad v 13. stoletju prešel v last Ortenburžanov in pozneje Gallenbergov. Leta 1511 je močan potres grad zelo poškodoval, kasneje pa je zgorel, ko je vanj treščila strela. In zgodbe o nekdaj mogočnem gradu je bilo tako v 16. stoletju za zmeraj konec.