Center za kulturo mladih z novo direktorico

Potem ko je ljubljanski župan Zoran Janković z dnevnega reda 29. seje mestnega sveta ponovno umaknil obravnavo občinskega prostorskega načrta (OPN), so svetnice in svetniki vse sklepe ob skromni razpravi sprejeli soglasno. Prav tako je bila soglasno za obdobje petih let na direktorsko mesto Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih namesto dolgoletne direktorice Viktorije Potočnik, ki odhaja v pokoj, med dvema kandidatkama imenovana Barbara Murn Vrviščar.

Podžupan Aleš Čerin je pred glasovanjem o kadrovskih zadevah pojasnil, da se je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri odločanju o tem, ali imenovati kandidatko, ki se je predstavljala s stališča ustanovitelja, ali kandidatko, ki prihaja s strani uporabnikov, torej staršev, odločila za slednjo. Gre za univerzitetno diplomirano komunikologinjo Barbaro Murn Vrviščar, ki ima več kot 17 let delovnih izkušenj, od tega več kot enajst let na vodstvenem delovnem mestu. V svoji vlogi je navedla, da želi prispevati k razvoju Pionirskega doma, osrednje ustanove za izvajanje kulturno-umetniških in jezikovno-kulturnih vsebin na področju izvenšolskega preživljanja prostega časa otrok, mladine in odraslih.

Pionirski dom bo po novem vodila Barbara Murn Vrviščar. FOTO: Blaž Samec/Delo

Mojca Sojar (NSi) je po glasovanju o kadrovskih imenovanjih podvomila o ustreznosti, češ da mestni svetniki, predlagani kandidati za različne organe javnih ustanov, ne bi smeli glasovati sami o sebi. Mojca Škrinjar (SDS) in župan Zoran Janković sta se strinjala, da gre za neumno vojno KPK. Mestni svetniki so tako sklenili, da bodo na občini do prihodnje seje pripravili strokovne podlage za pripravo predloga o tem, da se tovrstna ureditev spremeni.

Seja se je sicer začela s kar tremi ustnimi vprašanji mestnih svetnikov. Janez Stariha (Lista kolesarjev in pešcev) je zatrdil, da se kakovost zraka v MOL slabša, kar so izmerili med kolesarjenjem po mestu. In vprašal, kako bo MOL stanje izboljšala. Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja, je pojasnila, da se kakovost zraka ne slabša in da vsa tri merilna mesta (eno ima MOL in dve Arso) pri vseh izmerjenih parametrih kažejo izboljšanje. Občinske meritve so v zadnjih 15 letih pokazale, da je število dni s prekomerno onesnaženostjo s 155 padlo na 36 v letu 2020 in 32 v letu 2021, meritve agencije za okolje (Arso) pa so pokazale izboljšanje z 51 na 21 dni. Ob obravnavi strateškega dokumenta Krožni potenciali Ljubljane za obdobje 2021–2027 pa je Nataša Jazbinšek Seršen predstavila štiri prednostna področja: manj plastike, manj zavržene hrane, manj odpadnega tekstila ter souporaba in ponovna uporaba električne in elektronske opreme.

Visoke cene ogrevanja

Ker se je na svetniški klub SDS obrnilo več občanov Ljubljane, ogorčenih nad drastičnim 40 do 70-odstotnim dvigom cen ogrevanja v prestolnici, je Igor Horvat, vodja svetniškega kluba SDS, župana zaprosil za pojasnila. Zoran Janković je poudaril, da so se vsote na položnicah za ogrevanje povišale za 20 odstotkov, da bo imela Energetika Ljubljana v letu 2021 šest milijonov evrov izgube in ne dobička, da ima ta družba za vire, kjer je to mogoče, sklenjene dolgoročne pogodbe za nakup, vendar pa se je zemeljski plin podražil za 900 odstotkov. Ob tem je dodal, da je ogrevanje v Ljubljani še vedno med cenejšimi.

Jožef Horvat pa je v imenu svetniškega kluba NSi povprašal, kako bo MOL zaščitila svoje interese ob Črnuškem bajerju in ali bodo v sklopu večstanovanjske gradnje zgrajeni vsaj trije oddelki vrtca. Marija Fabčič, vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje je povedala, da je v OPPN res predviden vrtec celo s 6 oddelki, vendar je z odloki predvideno, da so vrtci lahko tudi manjši, če ni potreb. In da OPPN ne predpisuje gradnje javnega vrtca. V MOL že sedem let že na pomlad vpišejo vse, javni vrtci izkazujejo prosta mesta; od 49 otrok na čakalnem seznamu jih je samo 6 iz MOL, pa še ti čakajo na točno določen vrtec; v Črnučah pa ni nobenega čakajočega.

V razpravi o delu javnega podjetja Žale so bili svetniki enotni, da družba pod vodstvom direktorja Roberta Martinčiča dela odlično, župan pa je ob podatkih o poslovanju navedel še, da je MOL v zadnjem desetletju v pokopališča vložila 20 milijonov evrov. Dodatnih pet milijonov evrov jih bo namenila za dokončanje Novih Žal, kjer bo cesta med starim in novim pokopališčem le še pešpot z avtobusno linijo, prav tako že poteka prenova pokopališča na Viču, v načrtu pa so še ureditve v Šentvidu, Stožicah in Štepanjskem naselju.

Tudi na javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) je vplivala epidemija, morebitno 1,5-milijona evrov vredno zadolževanje pa bo izključno kratkoročno. Podobno kot lani, ko so marca, aprila in maja najeta kratkoročna posojila že do konca maja vsa vrnili. Andrej Orač, direktor LPT, je ob tem dodal, da želijo z različnimi programi oživiti tudi nabrežja Ljubljanice.