»Če vi ne zgradite stanovanj, jih bomo pa sami«

Ker smo v stanovanjski krizi in ker tudi ni več vere v odločevalce, da bodo zagotovili dostopna in dostojna stanovanja, bodo v gibanjih Kvadratni meter in Kje bomo pa jutri spali? na Trgu republike v ponedeljek postavili stanovanjsko naselje s tem, kar imajo na voljo – kartonom.

»S protestno akcijo bomo opozorili na bizarno stanje na nepremičninskem trgu. Nepremičnine so nedostopne in pogosto neprimerne za bivanje. Hkrati sporočamo, da če vi ne zgradite stanovanj, jih bomo pa sami s tem, kar imamo na voljo – kartonaste škatle,« razložijo članice gibanja Kvadratni meter. V ponedeljek bo na Trgu republike v Ljubljani tako zraslo naselje iz kartonastih škatel. »To bo v ponedeljek Nepremičninski Trg republike,« pravijo aktivistke, ki nočejo biti predstavljene z osebnimi imeni, saj delujejo kot kolektiv. Vanj so se povezale novembra lani, da bi z različnimi intervencijami v javni prostor opozorile na stanovanjsko problematiko.

Prvo protestno akcijo so članice gibanja Kvadratni meter pripravile decembra, ko so maketo mesta Ljubljana, ki stoji med Prešernovim trgom in Čopovo ulico, opremile z zastavicami, na katerih je bila zapisana vrednost nepremičnine. Tako so opozorile, da mesto postaja vse manj namenjeno njegovim prebivalcem. Tokrat so se povezale z gibanjem Kje bomo pa jutri spali?, v katerem prav tako pripravljajo različne protestne akcije in hkrati analizirajo obstoječe razmere na stanovanjskem področju.



»Stanovanje je postalo produkt za denar. To ni več nekaj, kar bi moralo pripadati vsakemu človeku,« pravijo aktivistke gibanja Kvadratni meter, pri čemer navajajo izkušnje, ko so kot študentke iskale najemniško stanovanje. Ena od njih se je v enem mesecu morala seliti štirikrat, spet druga je govorila o tem, kaj vse ponujajo v najem – od predelanih poslovnih prostorov, sob brez oken in s steklenimi vhodnimi vrati ter plesnijo – ter po kakšnih cenah. »Pred kratkim je bil na spletu oglas za 30 kvadratnih metrov veliko sobo brez oken, v katero so bile postavljene tri postelje. Posamezni najemnik bi moral za to odšteti 260 evrov in še 60 evrov na mesec za stroške,« je pripovedovala ena od aktivistk. Druga je pri tem dodala: »Ko sem pred kratkim povpraševala za najem nekega stanovanja, mi je gospa, ki se je oglasila na telefon, takoj povedala, da bo stanovanje dobil, kdor bo dal več. Tako je, kot bi bili na dražbi.«
 

Problem večine

Da so 95 odstotkom vprašanih najemnikov kršene pravice, ravnanje njihovih najemodajalcev pa je nezakonito, so leta 2016 ugotovili pri Mladinskem svetu Slovenije po tem, ko so opravili raziskavo med 1211 najemniki stanovanj, med katerimi je bila več kot polovica mlajših od 29 let, trideset odstotkov pa je bilo tridesetletnikov. Skoraj polovica vprašanih jim je povedala, da so že bivali v najemniškem stanovanju brez veljavne pogodbe. Mnogi med njimi so doživeli, da je lastnik slabo vzdrževal stanovanje, vdiral v njihovo zasebnost, na primer z nenapovedanimi prihodi v stanovanje, preprečeval prijavo prebivališča, postavljal nepravične finančne pogoje najema, ponarejal podatke v najemnih pogodbah in jim omejeval obiske.

Na podobno opozarjajo tudi članice gibanja Kvadratni meter. »Na fakulteti imam 60 sošolk, od katerih se jih vsaj 15 dnevno vozi na predavanja v Ljubljano, ker je tu nemogoče dobiti stanovanje.« Toda stanovanjski problem ni več samo problem ene generacije, še poudarjajo aktivistke. »To je postal problem večine. Mlade družine si ne morejo najti najemnega stanovanja, ker lastniki nočejo otrok, saj jih potem ne morejo izseliti, ko se njim zahoče, starejši imajo težave,« naštejejo in dodajajo, da trenutno »tudi ni nobene ročice«, ki bi ljudi zavarovala. Pravica do stanovanja bi po njihovem morala biti osnovna človekova pravica. »Stanovanjska problematika je stičišče vseh starostnih skupin. Čeprav imamo različne potrebe, vsi potrebujemo dom, vsi moramo nekje bivati.«