Bogate vodne poti so Kamnik povezale s sosedami

Kamnik – Kamniško-Savinjske Alpe (KSA) so izjemno bogate z vodnimi viri, kar je tudi razlog, da so se občine Kamnik, Luče, Solčava, Jezersko, Preddvor in Cerklje v povezavi s strokovnjaki ter poznavalci odločile za pripravo mreže vodnih poti, ki bodo med seboj povezovale izvire pitne vode. Pot po osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp je dolga sto kilometrov in poteka po že obstoječih poteh.

V gorah Kamniško-Savinjskih Alp je več milijonov kubičnih metrov vode, ki je čista, bistra in pitna. Občine kot glavni potencial območja prepoznavajo vodo, ki prispeva tako h kvaliteti bivanja domačinov, kakor tudi k pristnim doživetjem obiskovalcev. Voda predstavlja rdečo nit povezovanja izjemnih naravnih danosti, kulturne dediščine, turistične ponudbe in priložnosti za ustvarjanje zelenih delovnih mest na tem območju. Občina Kamnik je največja v Združenju KSA, ki so ga ustanovili pred tremi leti, zato je tudi prevzela pobudo pri uresničitvi projekta. »Treba je narediti vse, da se ohranijo viri pitne vode, zato bo občina še naprej podpirala projekt Vodne zgodbe,« je za Delo napovedal novi župan kamniške občine Matej Slapar, ki si od uresničitve projekta obeta tudi turistično prepoznavnost območja KSA.



»Osnovni namen je ozaveščati prebivalce tega območja o bogastvu, ki nam ga je podarila narava. Kot drugo želimo razvijati turizem, ki bo usmerjen na obrobje gora, s čimer nameravamo nekoliko razbremeniti visokogorje. Turizem bomo razvijali zelo previdno, množični turizem za to območje ni primeren. Posebnost te poti je tudi, da s seboj ni treba nositi steklenice z vodo, saj je je na vsakem koraku na pretek, kar je predvsem za tujce precej nenavadno,« je za Delo povedala Barbara Strajnar s kamniške občine. Na celotni trasi poti so odkrili 70 izvirov in vse so tudi analizirali.



Glavnino dela so opravili člani Jamarskega kluba Kamnik, predvsem Vido Kregar in Rajko Slapnik, ki sta velika poznavalca območja in tudi strokovnjaka s področja biologije, geologije in hidrologije. Jamarski klub Kamnik spremlja kakovost vode v tem delu Alp že več desetletij. V preteklosti so že opravili tudi hidrološke raziskave vodnih tokov z barvanjem. Del analiz vode pa je opravil tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.



Po besedah Strajnarjeve fizikalno-kemijske in mikrobiološke analize vode izkazujejo njeno izjemno kvaliteto, dobljeni rezultati pa potrjujejo veliko občutljivost vodnih sistemov na kakršno koli onesnaženje, ki se pojavi v povirnih delih vodotokov, saj se vsaka človekova dejavnost v visokogorju pozna na izvirih v dolini.

Projekt sofinancira tudi Evropska unija

Na vprašanje Dela, kako je s turistično ponudbo ob poti, kaj nameravajo še postoriti in na kakšen način nameravajo tržiti Vodno pot, je Strajnarjeva povedala, da imajo občine nekaj turistične ponudbe, vendar na celotni trasi poti na nekaterih odsekih manjkajo prenočitvene zmogljivosti. Nekatere izvire nameravajo zdaj opremiti s klopmi, mizami, skodelicami za zajemanje vode in z informacijskimi tablami, na katerih bodo osnovni podatki o vodni poti in izviru. To opremo bo vsaka občina vzdrževala na svojem območju. Vse podatke o poti, naravnih in kulturnih znamenitostih ter o vseh dogodkih nameravajo objavljati na spletni strani.



V okviru projekta Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp so nastale po štiri vodne zgodbe, ena krovna in tri podporne, za vsako od vključenih območij LAS (Lokalna akcijska skupina). Zgodbe predstavljajo izhodišče za interpretacijo vode v Kamniško-Savinjskih Alpah, pa tudi osnovo za interpretacijo posameznih tem, povezanih z vodo v savinjskem, gorenjskem in kamniškem delu Alp. Izdali so Priročnik za uporabo zgodb ter izvedli usposabljanje za turistične vodnike, ki je bilo zelo dobro obiskano. Predlagani programi služijo kot osnova za nadaljnje korake v smeri trženja. V naslednjih fazah bo treba določiti aktivnega nosilca, ki bo skrbel za ustrezno promocijo in usposabljanje turističnih vodnikov ter ponudnikov, ki živijo ob vodnih virih. Skupna vrednost projekta, ki ga sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in ministrstvo za kmetijstvo, znaša dobrih 79.500 evrov.