Biti brez doma v času zaprtih javnih stranišč

Edina stranišča in tuši, ki jih trenutno lahko uporabijo, so v Plečnikovem podhodu, in še ta so na voljo samo od 15. do 17. ure. Preostali del dneva se morajo znajti. Tako razmere med brezdomci v glavnem mestu opiše Ana Nuša Zavašnik iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.


»Očitno tudi zdaj v času epidemije najšibkejših nimamo pred očmi,« meni Ana Nuša Zavašnik, strokovna delavka v dnevnem centru za brezdomce, ki deluje v okviru društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Tudi tega je dala mestna oblast po razglasitvi epidemije zapreti. »Zbudili so se šele, ko smo jih opozorili na brezdomce, pred tem je bilo, kot da jih ni. Ni sicer mogoče reči, da na občini niso nič naredili, so pa za to potrebovali kar nekaj časa in hkrati je spet vse v rokah dobrodelnih organizacij,« izpostavlja strokovna delavka. »Ko so zaradi zajezitve okužbe uvedli ukrepe, je bil problem, da so v Ljubljani zaprli dnevne centre in javna stranišča, in tako so brezdomci ostali tudi brez sanitarij in vode. V dogovoru z občino smo potem za dve do tri ure na dan odprli naš dnevni center, kjer se lahko stuširajo,« pripoveduje Ana Nuša Zavašnik. »Ko so prvič prišli, potem ko so bili kakšnih deset dni brez tuša in vode, je bilo videti, da so bili resnično v stiski.«


Do trinajst se jih zdaj dnevno uspe oprhati. Delijo jim tudi vodo in hrano v obliki paketov za s seboj. To je zdaj zanje edini topli obrok. Sprva so razdelili približno 60 obrokov, v tem tednu že čez 80. »Po zaprtju dnevnih centrov imajo veliko manj možnosti, kot so jih imeli prej,« opozarja Ana Nuša Zavašnik. »Je kar kriza. Vprašamo jih, kam gredo čez dan na stranišče in se morajo sami znajti.«
 

Urgentni poziv

Tri dni zatem, ko je vlada razglasila epidemijo, so nevladne organizacije, ki v Ljubljani nudijo podporo brezdomcem, na občino poslale, kot so ga poimenovale, »urgentni poziv za sodelovanje in podporno delovanje v času epidemije«.

V njem so mestno oblast pozvale, naj poskrbi za zaščito vseh občank in občanov, pri čemer so opozorile, da brezdomni nimajo možnosti domače karantene. Izpostavile so sporno zaprtje javnih sanitarij v mestu v času, ko je za preprečevanje širjenja okužbe pomembna prav osebna higiena. Oblast so tudi pozvale, naj uredi nastanitvene kapacitete, kjer bodo brezdomni lahko nastanjeni tudi čez dan. »V nasprotnem primeru bodo ljudje še vedno hodili na ulico, ker si samo tako lahko zagotovijo osnovna sredstva za preživetje, ki so za tiste z urejenim zdravstvenim in socialnim statusom same po sebi umevne. Ob prepovedi zadrževanja zunaj in v skupinah se postavlja vprašanje, kje pa se ljudje, ki nimajo doma, lahko gibljejo.«


Na občini so po dveh tednih zagotovili dodatne prostore za namestitev brezdomcev. »Brezdomcem je na voljo tudi zavetišče na Poljanski cesti in zavetišče za brezdomne uživalce drog. Poleg tega občinski sklad oddaja stanovanjske enote tudi nevladnim organizacijam. Društvo prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote ima v najemu eno stanovanjsko enoto, društvo Kralji ulice pa devet stanovanjskih enot,« so sporočili z MOL in dodali, da se zavedajo, da prostorov, v katerih bi brezdomci lahko bivali in spali, primanjkuje. »Da bi tudi v teh časih imeli zavetje in streho nad glavo, smo jim začasno omogočili uporabo stavbe na Rimski cesti. Prostor velikosti 345 kvadratnih metrov smo brezplačno predali v upravljanje društvu Kralji ulice.«


»Občina nam je ponudila prostor, ki ni majhen, tudi plačali bodo vse obratovalne stroške. Žal pa je trajalo kar nekaj časa, da smo brezdomnim tako omogočili dodatne prostore,« pravi Hana Košan iz Društva za samopomoč in pomoč brezdomcem Kralji ulice. »In po eni strani so vse to zagotovili, toda hkrati je podpora najranljivejšim zopet preložena na nevladne organizacije. Prav v teh dneh na občini poudarjajo, kaj vse delajo za brezdomce, toda to so redni programi in dejavnosti, zdaj pa potrebujemo tudi izredno podporo, prilagojeno trenutnim razmeram.«
 

Zavetje, a le začasno

Novo zavetišče, ki so ga v društvu Kralji ulice poimenovali Rimska, so odprli pred tednom dni. V njem je na voljo dvajset postelj, tam se je mogoče stuširati in preživeti ves dan, ne zgolj noči. Na voljo je tudi medicinska sestra iz društva Stigma, pri dežuranju se je pridružila tudi strokovna delavka iz združenja za duševno zdravje. »Sprejemamo ljudi, ki resnično nimajo kje biti,« pravi Hana Košan. Preostali, pravi sodelavka društva Kralji ulice, ostajajo zunaj. »Ker pa jih vse pogosteje preganja policija, se bolj kot ne skrivajo.«


Na ljubljanski policijski upravi pravijo, da občasno prejmejo prijave občanov in sami ob nadzorih zaznajo zbiranje brezdomcev. »Tudi za brezdomce je dovoljeno le zbiranje in gibanje, ki je v skladu z določbami odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja,« so sporočili. »Če ugotovimo elemente kršitev, osebe opozorimo, kar v večini primerov upoštevajo. V primeru hujših kršitev pa podamo predlog za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu zdravstvenemu inšpektoratu.«

Ana Nuša Zavašnik ne ve, da bi kdo od tistih, ki prihajajo v dnevni center v Plečnikov podhod, doslej moral plačati globo. Jih pa preganjajo, pravi. »Za brezdomce je težko, kam pa naj gredo? In potem cele dneve hodijo naokoli. Tudi v teh časih so potegnili kratko.«


Novo zavetišče je za zdaj, kot pove Hana Košan, polno. »Če bo kriza, bomo dodali še kakšno posteljo, toda preveč jih zaradi epidemije ne sme biti.« Prostore na Rimski imajo sicer v uporabi samo začasno, po koncu epidemije jih morajo zapustiti. Na občini jih namreč nameravajo prodati. »To so prostori, ki so bili pred tem prazni,« razmišlja Hana Košan. »Zakaj jih raje ne namenijo v javno korist, za lokalno skupnost? Zakaj iskati investitorja, ki jih bo spremenil v kapital?«