Prevalje – Lek, ki na Prevaljah gradi novo, več kot sto milijonov evrov vredno tovarno širokospektralnega antibiotika, je odstopil od sporazuma z občino o sofinanciranju gradnje čistilne naprave, na katero bi družba priklopila le fekalne vode, saj tehnološke že zdaj čisti sama.
Odločitev Leka so na prevaljski občini, ki jo vodi
Matic Tasič, razumeli, kot da Lek naložbe v tovarno širokospektralnega antibiotika ne namerava izpeljati po načrtih. A v Leku odgovarjajo: »Gradnja centralne čistilne naprave na Prevaljah se še ni začela, zato smo glede na določila v sporazumu predlagali sporazumno razvezo.« V družbi pravijo, da so pripravljeni ponovno proučiti možnosti sodelovanja s Tasičem, če se bodo okoliščine spremenile in bo občina gradnjo le začela.
Koliko naj bi Lek prispeval za občinsko naložbo, nismo izvedeli ne na občini ne v Leku. Neuradno naj bi imel Tasič prevelika finančna pričakovanja, saj je v stiski, kako bo naložbo financiral. Glede nadaljnje gradnje tovarne pa vodja širitve lokacije, nekdanji direktor Leka na Prevaljah
Zlatko Ajd, pove: »Na gradbišču imamo vsak dan okoli šestdeset delavcev. Trenutno nameščamo strešno konstrukcijo. Tako živahno bo na lokaciji do konca septembra, ko bomo objekt gradbeno zaprli, nato pa čakali na odločitev o tem, kakšno proizvodnjo bomo v njem uvedli. Sprejeta naj bi bila do konca oktobra.«
Kaj je kontinuirana proizvodnja
Tako kot v večini farmacevtskih tovarn po svetu tudi na Prevaljah zdaj poteka šaržna proizvodnja v serijah, pri kateri si faze sledijo druga za drugo in se naslednja lahko začne šele po koncu predhodne. Pri kontinuirani proizvodnji pa proizvodne operacije potekajo vzporedno, potrebujejo manj prostora in vmesnih nastavitev, zato je v enakem času mogoče proizvesti več. Njene prednosti so še manjše zaloge surovin in izdelka ter hitrejše testiranje. Gre za najsodobnejšo tehnologijo proizvodnje zdravil, ki so jo do zdaj uporabljale le redke farmacevtske družbe.
Projekt bo dražji
Odstop Leka od sofinanciranja gradnje čistilne naprave so na prevaljski občini, ki jo vodi Matic Tasič, razumeli, kot da Lek ne bo izpeljal naložbe v tovarno širokospektralnega antibiotika.
FOTO: Mateja Kotnik
Po izračunih, starih štiri leta, naj bi čistilno napravo s kolektorskim sistemom na Prevaljah zgradili za 5,4 milijona evrov, a naložba bo zagotovo dražja. »Cene gradbenih storitev so danes višje,« pravi Matic Tasič. Občina je morala za izvajalca gradnje čistilne naprave objaviti nov razpis, ki bo odprt do konca meseca, medtem ko ima že izbrani izvajalec za gradnjo kolektorskega sistema garancijo do konca leta. Če bi Lek sodeloval v naložbi, bi občina zmogljivost čistilne naprave povečala na 8300 populacijskih enot, ker pa se to ne bo zgodilo, bo ostala pri načrtovanih 7000 populacijskih enotah. Tasič trdi, da bo Leku vseeno omogočala priključitev fekalne kanalizacije na čistilno napravo.
Kaj je kontinuirana proizvodnja
Tako kot v večini farmacevtskih tovarn po svetu tudi na Prevaljah zdaj poteka šaržna proizvodnja v serijah, pri kateri si faze sledijo druga za drugo in se naslednja lahko začne šele po koncu predhodne. Pri kontinuirani proizvodnji pa proizvodne operacije potekajo vzporedno, potrebujejo manj prostora in vmesnih nastavitev, zato je v enakem času mogoče proizvesti več. Njene prednosti so še manjše zaloge surovin in izdelka ter hitrejše testiranje. Gre za najsodobnejšo tehnologijo proizvodnje zdravil, ki so jo do zdaj uporabljale le redke farmacevtske družbe.
Na Prevaljah pričakujejo, da bodo gradnjo čistilne naprave ob reki Meži v naselju Pod gonjami in kolektorskega sistema lahko začeli že letos. Po informacijah z ministrstva za okolje in prostor je njihova vloga še v obravnavi, a Tasič zagotavlja, da ministrstvo nanjo nima več pripomb. Bolj negotov je letos začetek gradnje čistilne naprave v Črni na Koroškem. Na ministrstvu čakajo, da bo občina vlogo ustrezno dopolnila.
Bitka za evropski denar
Občini Prevalje in Črna sta edini na Koroškem, ki čistilne naprave nista zgradili v finančni perspektivi 2007–2013, nova pa je tovrstnim projektom manj naklonjena. Župana občin Matic Tasič in
Romana Lesjak sta hudo bitko za evropska sredstva bíla tudi v regiji. Pri delitvi regijskih evropskih sredstev sta si za naložbi sprva obetala 85 odstotkov vrednosti, a so župani zaobšli dogovor o regijskih prioritetah iz leta 2015 in hoteli denar razdeliti po številu prebivalcev. Takemu predlogu, po katerem bi dobila za naložbi manj kot polovico, sta Tasič in Lesjakova odločno nasprotovala. Red med sprtimi župani pri delitvi regijskih razvojnih sredstev v višini 27 milijonov evrov sta naredili šele ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za okolje in prostor. Občini bosta za gradnjo čistilnih naprav (črnjanska bo stala približno tri milijone evrov) dobili 70 odstotkov evropskih sredstev.
Komentarji