En avtomobil, dvanajst voznikov

Dravograd – Do številnih zaselkov v občini Dravograd vozi avtobus le dvakrat na dan, do nekaterih, še posebno hribovskih, pa sploh nikoli ne pripelje. Starejšim, ki potrebujejo prevoz do zdravnika, občinskega ali državnega uradnika pa tudi do trgovca, že dober mesec pomaga dvanajst šoferjev prostovoljcev z vozilom, ki ga je v ta namen kupilo tamkajšnje društvo upokojencev.

Starejši morajo le pravočasno, najbolje kakšen dan pred načrtovanim opravkom, poklicati na posebno telefonsko številko Društva upokojencev Dravograd (040 548 474), na kateri se jim bo oglasila podpredsednica društva Ivanka Mori ali njena sodelavka Mirjana Cvijič. Ko izrazijo željo, kdaj, kam in za kako dolgo želijo prevoz, o vožnji obvestijo dežurnega voznika. »Na razpolago imamo dvanajst voznikov. Vsi so prostovoljci. Tudi sam sem med njimi. Dežurajo ves teden, če kdo ne more, si poišče zamenjavo,« pravi predsednik Društva upokojencev Dravograd Željko Kljajić. 



Z novim avtomobilom znamke Peugeot, ki so ga kupili s pomočjo sponzorjev in donatorjev, delno pa tudi s posojilom, ki ga odplačuje društvo, vozijo za zdaj le po Koroški. Vožnje so 1300 dravograjskim upokojencem na razpolago od ponedeljka do petka od osme ure zjutraj do tretje ure popoldne. »To je čas, ko imajo največ težav z organizacijo voženj. Sorodniki so večinoma v službi, tisti, ki živijo sami, pa tako in tako nimajo nikogar,« pravi Željko Kljajić.
 

Nujne vožnje odklanjajo
 

»Če želijo, jih na kakšen koncert ali predstavo peljemo tudi popoldne ali zvečer. Vse je stvar dogovora,« pove Ivanka, ki je v času našega obiska dežurala za volanom. Njena potnica Jožica Heber je morala iz Koroškega doma starostnikov v Črnečah k okulistu v Radlje ob Dravi. »Jožica je naša stalna uporabnica. Želimo si, da bi bilo takšnih uporabnikov v prihodnje še več,« pravi Morijeva. Nekateri so še zadržani in so prepričani, da živijo predaleč od središča mesta, da bi kdo prišel ponje. »To nikakor ni res,« pove Ivanka Mori. Voženj še niso omejevali, uporabnikov še niso odklanjali, čeprav na društven telefon prejemajo vse več klicev. Tudi takšnih, ko jih sogovorniki na drugi strani sprašujejo po nujnih medicinskih prevozih. »Teh z našim avtomobilom ne opravljamo. Niti invalidnih oseb ne moremo prevažati, ker naše vozilo ni primerno opremljeno. Klicočega v tem primeru napotimo na zdravstveni dom,« pojasni Ivanka Mori. 

Trening na Vranskem
 

V dravograjskem društvu upokojencev niso imeli težav z iskanjem voznikov. A preden so sedli za volan novega društvenega vozila, jih je domačin Ferdo Abraham odpeljal na trening varne vožnje na Vransko. »Z inštruktorji varne vožnje smo obnovili znanje cestnoprometnih predpisov in voznikovo znanje,« pravi Ivanka. Med vozniki prostovoljci ni edina ženska. Kar štiri so. Ena od njih je doma v hribovski vasici Ojstrica nad Dravogradom, in če ima kdaj vožnjo iz svoje vasi, sede kar v svoj osebni avtomobil in z njim odpelje po opravkih, da ne izgublja časa s potjo v dolino, kjer je parkirano društveno vozilo. 

Pogosto v vozilu ni potnikov, temveč paketi zanje. »Številni, potrebni pomoči od Rdečega križa in Karitasa, ne morejo peš po pakete. Pa jih dostavimo z našim avtomobilom,« razloži Ivanka Mori. Občina Dravograd društvu s 1800 evri na leto pomaga pri stroških vzdrževanja avtomobila, za katerega je društvo lani organiziralo dobrodelni koncert in zbralo prvih nekaj tisočakov za nakup avtomobila. Prispevali so še sponzorji in donatorji, tako da je društvo večino kupnine za avto že poravnalo, za del pa so najeli posojilo. »S plačevanjem obrokov za zdaj nimamo težav. Še vedno se najde kdo, ki daruje. Pa tudi uporabniki, za katere so vožnje brezplačne, vedno prispevajo kakšen evro. Večina se jih noče peljati brezplačno,« pravi Željko Kljajić.

Preveč osamljenih
 

Dolgo so razmišljali, kako bi pomagali starejšim pri logistiki. »Vsaka občina v državi ta problem rešuje drugače,« pove Kljajič. Med občani, starejšimi od 69 let, so izvedli anketo. Vsakega anketiranca so osebno obiskali in med drugim izvedeli, da je njihov velik problem tudi osamljenost. Člani društva upokojencev zato redno obiskujejo kar 450 starejših občanov in občank. »Največ težav imajo tisti, ki živijo sami,« ugotavljajo v društvu, kjer odločitve o nakupu avtomobila ne obžalujejo. Želijo si le, da bi njim opravili čim več voženj.