Kranj – Pred dnevi, še pred oskrunjenjem spomenikov v središču Ljubljane, so se vandali znesli tudi nad doprsnim kipom dr. Franceta Prešerna v kranjskem Prešernovem gaju in ga prebarvali v rožnato. To se je zgodilo že tretjič v zadnjih štirih letih, vselej – tudi lani in leta 2016 – ob začetku poletja oziroma koncu šolskega leta.

Kolesa, psi, razgrajanje

Kot odgovarja konservatorska svetnica dr. Renata Pamić iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), bi se lahko pred vandalizmom zaščitili z namestitvijo videonadzora, navzočnostjo redarjev in ustreznim sankcioniranjem povzročiteljev škode. »Po postavitvi informativne table pri Prešernovem gaju je bila ta kmalu ukrivljena in oropana pritrdilnih vijakov. Kljub tabli in režimu prepovedi se v Prešernov gaj še vedno vozi s kolesi, sprehaja pse, razgraja. Lastnik gaja, Mestna občina Kranj, ki zanj sicer skrbi, bi lahko z mestnim redarstvom dorekla boljši operativni režim varovanja in uporabo redarskih pooblastil. Prešernov gaj je z odlokom razglašen kulturni spomenik, vsa opozorila obiskovalcem so na informativnih tablah,« poudari Pamićeva.

Ne le 280 evrov za sanacijo

Škoda se ob tovrstnih izgredih seveda ne meri zgolj v 280 evrih, kolikor je kranjska mestna občina odštela pred tremi leti za sanacijo kipa ob prvem poškodovanju, temveč vandalizem povzroča nepopravljivo škodo tudi kulturni dediščini, saj je restavriranje strokovno zahtevno in tudi drago. »Včasih se dediščini ne da več povrniti prvotnih lastnosti in je za vedno izgubljena. ZVKD stanje poškodb običajno najprej dokumentira, opredeli pogoje in način odprave škode ter vrši nadzor pri odpravi škode, včasih celo predlaga izvajalca ali za to angažira ZVKDS – OE Restavratorski center. Običajno za odpravo škode poskrbijo lastniki in pristojne lokalne skupnosti,« pojasnjuje sogovornica.

Visoko razvita kulturna zavest

Kaj bi bil lahko motiv za tovrstna nedopustna dejanja, je možno le ugibati. »Motivi so lahko različni, največkrat so to slaba vzgoja, pomanjkanje osebne kulture in morale. Vandalizem posameznikov ali skupin je le nekakšen način izražanja različnih socialnih in družbenih problemov,« je prepričana dr. Renata Pamić, ki pa verjame, da ima večina Slovenk in Slovencev visoko razvito kulturno zavest o pomenu kulturne dediščine in se z njo ponaša, saj se z njo identificiramo kot narod in kot država. »Trdim lahko le to, da bi morali lastnikom dediščine finančno bolj pomagati pri njenem vzdrževanju in ohranjanju tako na lokalni kot na državni ravni.«

Z rolkami po podstavku

Pa sicer, kako pogosto prihaja v Kranju in širše na Gorenjskem do skrunjenj različnih kulturnih spomenikov? Pamićeva odgovarja, da pogosto. Večkrat se pojavljajo sramotilni napisi na kamnitih podstavkih spomenikov na Slovenskem trgu v Kranju, v Prešernovem gaju je bila letos odtujena kamnita krogla z vhodnega portala ob Partizanski cesti, grafiti so na večini spomenikov v Prešernovem gaju, velika škoda se dela zlasti na Majdičevi kapeli. Poškodovan je tudi podstavek Prešernovega spomenika pred Prešernovim gledališčem v Kranju, po njem skačejo z rolkami, zato so robne površine podstavka poškodovane.

Primerov vandalizma na Gorenjskem je veliko

»V občini Gorje sta bili odtujeni litoželezni zgodovinski spominski plošči iz časa NOB, v občini Jesenice so odtujeno ploščo v parku Podmežakla že nadomestili z novo. Zaradi vandalov, pomanjkanja kulture in slabega nadzora je zlasti ogrožena vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni v jeseniškem spominskem parku na Plavžu. Pred leti je bila odtujena Putrihova bronasta skulptura talca pri cesti v Kovorju. Občina Tržič je poskrbela za manjšo skulpturo, a škoda je bila velika.

Pred leti so nepridipravi odtujili tudi Boljkovo skulpturo Cvet pri spomeniku talcem v Bistrici pri Naklem. Občina se trudi pripraviti ustrezno nadomestno obeležje. Občina Kamnik še danes ni nadomestila ukradenega Kalinovega Talca v območju nekdanjega Utoka. Na srečo obstaja originalen model, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine in ga je možno ponovno uliti. Upajmo, da bo občina to storila, kajti okrnjeni podstavek spomenika že leta kliče po skulpturi,« je še pojasnila dr. Renata Pamić iz kranjske območne enote ZVKDS.