Kanalizacijske skrbi v Kranjski Gori

Kranjska Gora – Na arbitražnem sodišču na Dunaju (Vienna international arbitral centre – VIAC) se bo prihodnji teden začela obravnava tožbe nemške multinacionalke WTE, ki je bila do leta 2016 koncesionarka kanalizacijskega omrežja v občini Kranjska Gora. Z dvema zahtevkoma podjetje od občine Kranjska Gora skupaj terja 1,15 milijona evrov plus obresti.

En zahtevek podjetja WTE se nanaša na plačilo davka na dodano vrednost, saj je družba v času gradnje kanalizacijskega omrežja plačala davek na dodano vrednost in zdaj od občine terja povrnitev 400.000 evrov glavnice in obresti, kar je že na začetku letošnjega leta zneslo 772.000 evrov. Drugi zahtevek v vrednosti skoraj 750.000 evrov je podjetje WTE vložilo zaradi, kot pravijo, »predčasne prekinitve koncesijske pogodbe«. Za koliko so se obresti doslej že povišale in koliko sta skupaj z obrestmi vredna oba zahtevka skupaj, v podjetju WTE niso povedali, sporočili so le, da bo »o končni višini tako glavnice kot obresti odločilo arbitražno sodišče«. Na občini sicer ocenjujejo, da je zahtevek WTE vreden 900.000 evrov.



Občina Kranjska Gora je doslej za pripravo na obravnavo na arbitražnem sodišču porabila že 150.000 evrov, saj so morali v Avstriji najeti odvetnika, ker gre za arbitražno sodišče, bodo morali plačati polovico stroškov arbitraže, ki vključuje tudi plačilo sodnikov, najem prostorov in podobno. Na prvem naroku, ki je razpisan za prihodnjo sredo in četrtek, na občini odločitve sodišča ne pričakujejo, saj naj bi takrat le predstavili tožbi in argumente obeh strani. Na občini verjamejo, da »izgubiti ne moremo«, a bi bilo morebitno plačilo zahtevkov veliko breme za občinski proračun, ki je letos vreden dobrih devet milijonov evrov.

​
Župan: Vse obveznosti so poravnane

Pogodbo je koncesionarju leta 2016 pisno odpovedal župan Kranjske Gore Janez Hrovat, ki se bo jeseni potegoval še za drugi županski mandat. Tožba WTE ga je presenetila, je lani dejal občinskim svetnikom in zatrdil, da je občina do podjetja poravnala vse obveznosti. Kljub temu v WTE pravijo, da niso prejeli odločbe občine »o predčasni prekinitvi pogodbe, niti ni zapisnika, v katerem bi se obe pogodbeni stranki strinjali s sporazumno prekinitvijo pogodbe. Zakaj občina ni vodila postopka v skladu z zakonodajo, nam ni znano.«



Leta 1998 je občina Kranjska Gora s slovensko podružnico nemške multinacionalke WTE sklenila koncesijsko pogodbo, ki jo je tedanji kranjskogorski župan Jože Kotnik podpisal v slovenskem in nemškem jeziku. Določilo o reševanju sporov na arbitražnem sodišču na Dunaju vsebuje le nemška različica pogodbe, medtem ko te določbe v slovenski različici pogodbe ni. Že pred časom je pravnik dr. Rajko Pirnat ocenil, da bodo pravniki še dolgo lahko služili na tem primeru, če ni določeno, katera različica pogodbe prevlada.

Župan je novembra lani problematiko predstavil na seji občinskega sveta in tedaj glavnino krivde za tožbo pripisal Rajku Pušu, direktorju občinske uprave v času županovanja Jureta Žerjava. Puš naj bi brez pooblastil sprejemal oziroma prepoznaval obveznosti občine. Puš je županove očitke zavrnil kot neutemeljene.



Podjetje WTE je pred predajo zgrajenega kanalizacijskega omrežja občini leta 2016 s posebno kamero posnelo celotno kanalizacijsko omrežje in preverilo njegovo tesnost in morebitne poškodbe cevi. S tem se je odzvalo na ugotovitve podjetja PNZ, ki je leta 2015 po naročilu občine izdelalo poročilo o stanju kanalizacijskega omrežja. Tedaj so v PNZ projekt ocenili »kot relativno slab«, čeprav so pregledali le najbolj kritične točke v 74 kilometrov dolgem omrežju. Sanacija omrežja naj bi stala poltretji milijon evrov, so tedaj ugotovili. Zdaj sistematično snemajo in pregledujejo kanale, in kot pravi Blaž Knific, direktor Komunale Kranjska Gora, odkrivajo stvari, ki potrjujejo izsledke podjetja PNZ. Med prenovo cestne infrastrukture (pred kratkim so jo prenovili v središču Kranjske Gore) obnavljajo tudi komunalne vode in odpravljajo napake, je dodal.

V Komunali so sanacijo napačnih priklopov na kanalizacijsko omrežje zahtevali tudi od lastnikov nekaj objektov v središču Kranjske Gore. Iz hotela Ramada Resort (nekdanji hotel Larix), osnovne šole in nekaj hiš v centru Kranjske Gore odplake namreč ob padavinah neprečiščene tečejo v Pišnico. Odplake iz omenjenih objektov ob močnejših padavinah (skupaj z meteornimi vodami) tečejo iz kanalizacijskega voda v Pišnico in ne na čistilno napravo. Lastnike objektov so pozvali, naj priključke ustrezno uredijo do konca septembra. Hkrati se odpira vprašanje, zakaj morajo to urediti lastniki objektov, ki so že pred leti plačali stroške priklopa na omrežje in čiščenja odpadnih voda, čeprav v resnici niso bile prečiščene, kar je izpostavil eden od domačinov, ki noče biti imenovan, in je na to že opozoril Komunalo.