Raje zapustijo prostor, kot da bi poslušali o kontracepciji

Kočevje – »Po delavnici z zdravstvenimi vsebinami, kjer je diplomirana babica govorila o negi dojenčka in mamice, je pet ali šest Romkinj odšlo na ginekološki pregled. To je uspeh,« pravi Maja Rupnik, direktorica Ljudske univerze Kočevje, o drobcu iz delovanja Večnamenskega romskega centra Sončna hiša Kočevje oziroma Khameskoro kher Kočevje.

»Preprosteje bi bilo, če bi Romi v občini Kočevje živeli na enem mestu, ne pa na petih lokacijah, ker bi potem Večnamenski romski center deloval v naselju, tako kot je v osnovi zamišljen,« pravi Maja Rupnik, ko razlaga, kako se v občini Kočevje spopadajo z romsko problematiko. V občini je okoli 750 Romov, s tem, da sta le dve lokaciji – v Željnah in na Gričku – legalni, tri pa ne. Na Marofu imajo dokaj urejene bivanjske razmere, v Mestnem logu in na Trati pa živijo v človeka nevrednih razmerah: v barakah, brez vode, ponekod tudi brez elektrike.

Nekoč ženske na delavnicah sodelovale le z dovoljenjem moža

Ljudska univerza Kočevje se je začela z Romi ukvarjati pred petnajstimi leti, ko so organizirali prve delavnice za ženske. Takrat, se spominja Rupnikova, so ženske lahko sodelovale, če so imele dovoljenje mož. »Danes to ni več potrebno,« pravi sogovornica, ki je zadovoljna, da so samo v zadnjih petih letih v projekte vključili slabo tretjino kočevskih Romov: »V zadnjih petih letih smo izvedli tri večje projekte za romsko populacijo: Sodelovanje za zdravje Romov, Zgodnja poroka-kultura ali zloraba? in Mreža za preprečevanje zgodnjih porok.«

Ves čas izvajajo tudi osnovno šolo za odrasle, ki sicer ni namenjena samo Romom, vendar je med udeleženci tega izobraževanja večina oziroma 90 odstotkov Romov. Veliko jih konča le šest razredov osnovne šole, potem se nekako »izgubijo« - številna mlada dekleta zanosijo in postanejo mamice -, potem pa, razloži Rupnikova, »pri nekaterih naredi klik in pridejo k nam ter nadaljujejo šolanje.«

Da pa bi Rome socializirali oziroma jim, kot je opredeljeno v projektu, »preprečili zdrs v revščino in socialno izključenost ter opolnomočenje romske skupnosti za približevanje trgu dela«, izvajajo večletni projekt Večnamenskega romskega, ki se bo zaključil leta 2021. Program je pestro zastavljen, saj organizirajo delavnice o računalništvu, plesne delavnice, kuharske delavnice, predavanja o zdravem načinu življenja, kako se motivirati za učenje…



Zajeti poskušajo različne generacije, od šoloobveznih otrok in staršev, najstnike, ženske, osipnike, moške, dekleta, ki niso dokončala osnovne šole. »Sedaj ugotavljamo, da sodelujemo predvsem s tistimi, ki imajo z nami že izkušnje. Radi pa bi vključili tiste Rome, ki ostajajo v naseljih in do katerih z našmi dosedanjimi projekti še nismo prišli,« pravi Maja Rupnik.

Spolnost in kontracepcija tabu temi

Ideje, ki je zajeta v bistvu Večnamenskega romskega centra Sončna hiša – da deluje v naselju – zaradi več lokacij romskih naselij v občini Kočevje ne morejo uresničiti. Vendar Rupnikova razmišlja o rešitvi: »Z mobilno hiško bi prišli v romska naselja in z vsebino pritegnili ljudi, od tistih najmlajših do najstarejših.« S tem bi si zagotovili tudi večjo udeležbo in verjetno tudi večji uspeh…

Tako pa velja, da na delavnice povabijo 40 ljudi, odzove pa se jih 15. »Težava pa so lahko tudi teme, ki jih obravnavamo, saj sta spolnost in kontracepcija nekakšen tabu pri Romih. Se je zgodilo, da je tretjina udeleženk zapustila prostore, ko smo začeli govoriti o tem,« pravi Urška Brinovec, romska aktivatorka na Ljudski univerzi Kočevje. Vendar pa je na drugi strani spodbuden podatek, da je ravno po tovrstni delavnici, kjer so opozorili pomen obiskov pri ginekologu, več Romkinj odšlo na pregled. "Naše izkušnje kažejo, da sta pri delu z Romi potrebna vsakodneven stik in ogromno zaupanja, ki se ga da tudi hitro izgubiti," pravi Maja Rupnik, ki se zaveda, da je delo z Romi delo na dolgi rok…